Vodik je pomemben dejavnik evropskih prizadevanj za razogljičenje energije in prometa. Gre za vir energije in gorivo, ki kot stranski produkt proizvaja vodo namesto ogljikovega dioksida.

Slovensko-nemška gospodarska zbornica je v sodelovanju z Veleposlaništvom Zvezne republike Nemčije v Sloveniji in Gospodarsko zbornico Slovenije 31. januarja 2023 priredila Slovensko-nemški dan vodika. Na dogodku so pomembni predstavniki vlade, raziskovalnih ustanov, kot tudi različnih podjetij iz Nemčije in Slovenije razpravljali o vodiku kot priložnosti za gospodarstvo in ogljično nevtralnost, hkrati pa so predstavili tudi dobre prakse na tem področju.

Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, Dagmar von Bohnstein je v svojem nagovoru izpostavila, da so prav taki dogodki in razprave tisti, ki spodbujajo medsebojno sodelovanje in prispevajo k dodani vrednosti v gospodarstvu obeh držav.

»Nemčija se zanaša na mednarodno sodelovanje s tujimi partnerji, da bi zmanjšala uporabo fosilnih goriv in se usmerila v uporabo električne energije brez emisij ali druge vire energije z nizko stopnjo  izpustov. Na ta način pa lahko tudi Slovenija na lastni poti k podnebni nevtralnosti uporabi že pridobljeno znanje slednjih nemških partnerjev in ga implementira v lastni industriji in strategiji.«

Generalna direktorica GZS-ja, Vesna Nahtigal, je  na dogodku poudarila: » Današnje geopolitične razmere zahtevajo od nas hitrejše in odločnejše ukrepanje na našem zelenem prehodu in na poti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva oziroma zelenega prehoda potrebujemo energetsko samozadostnost in večji delež zelene energije, med katere sodi tudi zeleni vodik.«

Pri tem je potrebno omeniti tudi, da zaradi visokih cen energentov, ki so prizadeli predvsem Evropo, postaja evropska proizvodnja materialov nekonkurenčna. To še posebej velja za Slovenijo, ki je druga najbolj industrializirana država v Evropi.

Industrija je v Sloveniji ena od ključnih gospodarskih panog, saj predstavlja kar 26 odstotkov BDP. Zato si ne moremo privoščiti, da bi to industrijo izgubili, je še poudarila Vesna Nahtigal in dodala: »Osnovno vodilo mora biti zanesljiva in cenovno konkurenčna oskrba z nizkoogljično energijo. To bomo dosegli s povečanjem uporabe deleža obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter, ki ju že danes uporabljamo za proizvodnjo visoko potencialnega zelenega vodika. «

A za razliko od Nemčije, Slovenija nima samostojne strategije na področju vodika. To industrija in razvojno-raziskovalne institucije prepoznavajo kot pomanjkljivost. Slovenija tudi nima še nobene polnilnice za vozila na vodik in zaradi tega močno zaostaja od ostalih držav Evropske unije. Nemčija je v zadnjih letih za raziskave in razvoj tega področja vložila več kot osem milijard evrov. Vodik je namreč široko uporabna tehnologija, ne le v proizvodnji električne energije, ampak tudi v industriji za proizvodnjo materialov in v transportu – kjer se že uporablja vozila, ki jih poganja vodik. Vendar je tehnologija še v povojih in je cena vodika kot energenta še vedno nekonkurenčna.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je poudaril, da je tehnologija vodika obetavna tudi zaradi možnosti shranjevanja energije, kar druge oblike zelene proizvodnje elektrike ne omogočajo. Mag. Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energetiko, pa je izpostavila problem družbene sprejemljivosti novih tehnologij, saj številne civilne iniciative zavračajo projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kot so vetrne in sončne elektrarne in je zato potrebno te tehnologije – vključno z vodikovo – približati javnosti in doseči družbeni konsenz.

Stefan Wenzel, imenovani parlamentarni državni sekretar iz Zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe Zvezne republike Nemčije, je pri tem dodal, da je vodik bistven za doseganje podnebnih in energetskih ciljev, kiomogoča večjo samozadostnost in energetsko varnost posameznih držav. Temu je pritrdila tudi veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, Natalie Kauther: »Zeleni vodik predstavlja energijo prihodnosti.«

To je razvidno tudi iz investicij nemške vlade za krepitev proizvodnje vodika v Nemčiji in pomoči za infrastrukturo izven Nemčije, saj po mnenju strokovnjakov, ki so se udeležili Slovensko-nemškega dneva vodika, Evropa ne premore še dovolj močnega trga in povpraševanja po vodiku, ker so cene vodika  v primerjavi s preostalimi viri energije v industriji (zelo) visoke.

Da bi dosegli večjo učinkovitost, podnebno nevtralnost in večjo dostopnost do vodika pa je potrebno večje sodelovanje tako med državami, kot tudi med različnimi industrijami  in akademskim svetom.

Eden izmed takšnih projektov je tudi mednarodni projekt čezmejne vodikove doline Severnega Jadrana, ki bo maja letos prejel 25 milijonov evrov nepovratnih sredstev in ga je predstavil Bart Biebuyck, direktor Clean Hydrogen Partnership, ki podpira razvoj vodikovih tehnologij v Evropi.

Viri: GZS, Delo, Slovensko-nemška gospodarska zbornica