Dan slovensko-nemškega gospodarstva 2024: Zeleni prehod kot konkurenčno prednost med drugim ponuja krožno gospodarstvo
Osrednji gospodarski dogodek Slovensko-nemške gospodarske zbornice – Dan slovensko-nemškega gospodarstva – je v sodelovanju z IEDC-Poslovno šolo Bled, letos potekal 16. aprila. Na dogodku smo pod sloganom "Krožno gospodarstvo: Stičišče inovacij in trajnostnega razvoja" razpravljali o ključnih prepletih dvostranskih gospodarskih vezi skozi globalno perspektivo, trajnost in temeljno vlogo ESG dejavnikov pri spodbujanju poslovne transformacije.
V uvodnem nagovoru je predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) Dagmar von Bohnstein, trenutno ekonomsko situacijo v Nemčiji označila kot zaskrbljujočo, kar je lahko skrb vzbujajoče tudi za Slovenijo, ki velik delež izvoza ustvari v Nemčiji. Izjemen pomen ekonomskega sodelovanja med državama je izpostavila tudi nemška veleposlanica v Sloveniji Natalie Kauther, ki je prepričana, da bosta Slovenija in Nemčija izzive rešili skupaj.
Melanie Vogelbach vodja oddelka za mednarodno gospodarsko politiko pri Nemški gospodarski zbornici (DIHK) trenutno podjetniško razpoloženje v Nemčiji ocenjuje kot precej mračno. Kot izpostavlja pa je dobra novica ta, da svetovno gospodarstvo beleži zmerno rast. Dobavne verige so veliko bolj odporne, kot so bile v času pandemije, a vse večji protekcionizem in geopolitična tveganja prinašajo veliko negotovosti. Velike izzive predstavljajo tudi zeleni prehod, digitalizacija in pomanjkanje kvalificirane delovne sile.
Z zmanjšanjem nemškega bruto domačega proizvoda (BDP) lansko leto za 0,3 odstotka in pričakovanjem minimalne rasti s strani države, podjetja niso tako optimistična in napovedujejo dodatno 0,5-odstotno krčenje BDP. Po rezultatih obsežne raziskave med nemškimi podjetji so gospodarska pričakovanja negativna, kar je posledica različnih dejavnikov tveganja.
Nemška podjetja najbolj skrbijo cene energije in surovin, vse bolj pa tudi ekonomska politika, kar je povezano s pogoji poslovanja in birokratskimi zahtevami, vključno z okolijskim poročanjem. Vse več je namreč predpisov, vezanih na zagotavljanje večje trajnosti in zahtev zelenega dogovora. "Ogromno je novih zahtev, ki prihajajo tako iz Berlina kot iz Bruslja," je še izpostavila Vogelbach.
Po besedah generalne direktorice Siemens v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji Medeje Lončar, se s podobnimi težavami sooča tudi Slovenija. »To je skupna evropska težava, ki jo je treba preseči.«
Do evropske regulative je bil kritičen tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka: »Je velika zavora pri konkurenčnosti evropskega gospodarstva in bi jo bilo treba resetirati.«
»Skozi velike tehnološke spremembe vidimo, da Evropa ne napreduje tako, kot bi si vsi želeli,« je priznal državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport RS Matevž Frangež. »Nismo več največje svetovno gospodarstvo, ampak še vedno ostajamo največji globalni trg.« je izpostavil Frangež. Ob tem pa ocenil, da se pred kitajsko in drugo konkurenco ne smemo braniti z omejitvami, temveč s standardi, ki predstavljajo tudi obveznosti, bremena in ovire za podjetja.
Vogelbach je medtem opozorila, da evropske trge preplavljajo tisti, ki ne ravnajo po pravilih in dodala: »Zato pričakujemo, da se bodo tudi tuja podjetja držala postavljenih pravil.« Evropske izvozno usmerjene države občutijo velik porast protekcionizma v svetovnem gospodarstvu. A zgolj obrambni mehanizmi po njenem mnenju niso rešitev, treba je najti ravnotežje med zaščito in odprtostjo.
Med drugim so gospodarstveniki opozorili tudi, da je energija v Nemčiji in Sloveniji zelo draga. Pri tem so zahteve po krožnem gospodarstvu visoke, vendar že recikliranje samo porabi veliko energije, kar vodi v nekonkurenčnost.
»Moramo se zavedati, da razvojni model, ki ga je doslej imela Slovenija, ne deluje več, ker je odvisen od poceni energije,« je dejal Frangež, prepričan, da se bo treba prilagoditi in razviti nove poslovne modele. Za preseganje izzivov pa bo bistvenega pomena sodelovanje.
Kot je izpostavila Dagmar von Bohnstein, vsaka kriza prinaša tudi priložnosti. Zeleni prehod kot konkurenčno prednost med drugim ponuja krožno gospodarstvo. Nekatera podjetja, kot je tudi Siemens, so to že prepoznala in sprejemajo priložnosti, ki se pojavljajo. Nemčija vodilna na področju podnebnih tehnologij ne le v Evropi, ampak tudi globalno: »Skupaj razvijmo rešitve s konkurenčnimi prednostmi za izzive našega časa in jih ponudimo na trgu.«
Številna vodilna podjetja se zadevajo, da krožno gospodarstvo predstavlja eno izmed pomembnih konkurenčnih prednosti zelenega prehoda. Svoje dobre prakse so predstavila tudi na dogodku.
Christine Maria Betz, vodja za trajnostni razvoj podjetja, BSH Home Appliances Group, in Andrea Sterpellone, direktor za svetovanje in poslovni razvoj, Interzero Italija, sta predstavila uvedbo trajnostnih praks v podjetju. Simon Franko, Generalni direktor, BASF Adriatic, pa je izpostavil pobude družbe BASF na področju krožnega gospodarstva. David Premelč, partner pri odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, je osvetlil aktualne novosti, povezane z evropsko direktivo ESG, in njeno implementacijo v slovensko zakonodajo.
Konferenca je zaključila okrogla miza na temo vloge ESG pri preoblikovanju podjetij.
Lorenzo Ramajola, generalni direktor UniCredit Bank Slovenija in Filip Jakob Pogačnik, strokovni svetovalec pri podjetju Kearney, sta se strinjala, da so ESG direktive lahko poslovna priložnost, katero je potrebno zgrabiti in se pridružiti prvim akterjem na trgu. To seveda ne pomeni, da uvedba ESG nima lastnih tveganj, »a tveganja obstajajo tudi, če jih ne uvedemo in ne spremenimo našega podjetja ali družbe«, je dejal g. Ramajola. »Raven tveganja moramo kot svetovalci tudi oceniti in temu primerno tudi svetovati podjetju,« je še dodal Pogačnik.
Njives Prelog Neffat, odvetnica in partnerka v Odvetniški družbi Neffat in partnerji, je izpostavila, »da sta skladnost poslovanja in nova zakonodaja dobra za podjetja, pri čemer je ESG le vrsta poročanja o skladnosti poslovanja podjetij.« Tudi Nejc Lahne, generalni direktor in vodja E.ON Energy Infrastructure Solutions Slovenija je bil mnenja, da so ESG direktive priložnosti, ki bodo ločile zmagovalce od poražencev.
Glavni zapleti pa se lahko pojavijo pri uvedbi ESG direktiv znotraj podjetij, pri čemer je po mnenju Pogačnika treba razlikovati med večjimi, srednjimi in malimi podjetji. »Na eni strani velika podjetja poznajo teorijo ESG direktiv, a imajo probleme pri njihovi implementaciji, medtem ko se mala in srednja podjetja srečujejo s problemi na področju financiranja in zakonodaje.« Lorenzo Ramajola je izpostavil izzive pri implementaciji na področju zbiranja podatkov in neskladnost zakonodaje na svetovni ravni med državami. Slednje je potrdila tudi Njives Prelog Neffat, ki prav tako meni, da je poročanje eden izmed glavnih izzivov podjetij. Pri tem pa dodaja, »da je poročanje zelo pomembno, saj na podlagi poročil lahko podjetje ali družba pridobi boljšo oceno in s tem tudi ugodnosti pri nadaljnjem poslovanju in financiranju.«
»Brez digitalizacije ni ESG!« je ob koncu še povedal Lorenzo Ramajola. »Digitalizacija je zelo pomemben del uvedbe ESG direktiv v podjetje, saj sprva zbiramo podatke, nato jih analiziramo in na koncu na podlagi pridobljenih podatkov izboljšujemo delovanje podjetja. Hkrati je to tudi izjemna priložnost, da investiramo tudi v nove tehnologije in umetno inteligenco (UI), katere lahko nato povežemo z ESG direktivami.«
Vir: STA, AHK Slovenija
Fotograf: Marko Delbello Ocepek
