Nemški forum 2022: »V razmerah, ko so globalne dobavne verige nestabilne, se za regionalne dobavitelje odpirajo nove priložnosti.«

Slovensko-nemška gospodarska zbornica je 27. septembra 2022 v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons že tradicionalno organizirala poslovno konferenco z uglednimi nemškimi in slovenskimi strokovnjaki ter svetovanjem pri vstopu na nemški trg.

V luči aktualnih geopolitičnih in gospodarskih izzivov, s katerimi se srečuje Evropa in posledično tudi Slovenija, je v uvodnem nagovoru dogodka, Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) izpostavila: »Čeprav celoten potencial slodelovanja med državama še ni povsem izkoriščen, je potrebno izpostaviti, da je obseg trgovine med Nemčijo in Slovenijo leta 2021 znašal približno 13 milijard evrov. Prav tako je Nemčija s 17 % največji izvozni trg za Slovenijo. V trenutnih razmerah, ko so globalne dobavne verige postale nestabilne, se tako za regionalne dobavitelje odpirajo nove priložnosti. Pri tem igra pomembno vlogo dobro poznavanje in delovanje trga. Hkrati pa je tudi bolj kot kadarkoli pomembno, da podjetja pripradajo močni poslovni skupnosti, kjer skupaj iščemo priložnosti kot odgovor izzivom s katerimi se soočamo in ki še prihajajo.«

Eva-Ricarda Willems, namestnica veleposlanice Zvezne republike Nemčije v Sloveniji je na forumu dejala: »Veseli me, da slovenska in nemška podjetja med seboj tako tesno sodelujejo ter si pri tem izmenjujejo znanja in ideje. Samo tako smo lahko učinkoviti pri iskanju rešitev za boljšo poslovno, družbeno in podnebno prihodnost.«

Rok Capl, v.d. direktorja, SPIRIT Slovenija, je v pozdravnem nagovoru izpostavil pomembnost Nemčije za Slovenijo: »Nemčija je strateška, politična, poslovna in najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. Številna slovenska podjetja so že več let dejavna na nemškem trgu, saj njihovi izdelki veljajo za zelo kakovostne, slovenski podjetniki in podjetja pa za inovativne, strokovne, prilagodljive in zelo zanesljive partnerje nemških podjetij.«

Junija letos je bil v Nemčiji sprejet Zakon o skrbnem pregledu v dobavnih verigah (Lieferkettengesetz), v skladu s katerim bodo morala velika podjetja natančno preverjati svoje poslovanje in poslovanje svojih dobaviteljev. Med drugim je cilj zakona tudi zmanjšati tveganja za kršenje človekovih pravic v dobavni verigi, ki so skrita in niso očitna, ter zaščititi pravice vseh ljudi, ki proizvajajo blago za podjetja s sedežem v Nemčiji. Z izvajanjem obveznosti skrbnega pregleda bodo podjetja prevzela svojo odgovornost do spoštovanja človekovih pravic in okolja v dobavni verigi. Kot je dejal Marko Ackermann, vodja ekipe International IHK Kassel-Marburg iz Nemčije, v svetu tudi sicer obstaja že kar nekaj predlogov za nove dobavne zakone. »Slej ko prej vas bodo ti zakoni dosegli preko evropske poti. Prepričan sem, da so vaša podjetja odgovorna. Novi zakon o dobavnih verigah je tukaj, da zaščiti pravice ljudi in s tem tudi vaša podjetja.«

Katja Stadler, direktorica Deslo – AHK, poslovne storitve d.o.o. je skupaj z gostjo Nicole Beattie-Budig, asistentko pri davčnem svetovanju iz WW+KN Consulting Team podala ključne informacije s področja postopkov ustanovitve podjetja v Nemčiji. Pri tem je izpostavila: »Slovenska podjetja se srečujejo z različnimi izzivi pri vstopu na nemški trg, a v samem začetku je ključno, da definirajo na kakšen način lahko podjetje vstopi na nemški trg. Je za podjetje bolj smiselna podružnica ali ustanovitev lastnega podjetja?«

Diskusijo o promocijskih aktivnostih na nemškem trgu, je vodila Tina Drolc, vodja korporativnega komuniciranja in prireditev pri Slovensko-nemški gospodarski zbornici z gostoma Sašo Vutkovič, direktorico podjetja Issimo Group in Markom Gašparičem, direktorjem podjetja GeoSplet.

»Za doseganje uspeha je glavno, da si zastavimo merljive cilje in definiramo ciljni trg s presono kupca, ki omogoča identifikacijo osebnih izzivov potencialne stranke. To nam omogoča grajenje na naši digitalni strategiji in našem digitalnem nastopu kot je naša spletna stran. Z dobrim digitalnim nastopom moramo naš produkt predstaviti potencialnim kupcem kot odgovor na njihove probleme ali težave. Spletna stran mora poleg tega ponujati tudi možnost informacij za potencialne kupce, ki so še v fazi raziskovanja. Te vrste kupci so lahko vir potencialnih leadov oziroma kontaktov za naše podjetje.« Je dejala Saša Vutkovič.

Marko Gašparič, pa je ob tem izpostavil: »Raziskovanje B2B kupca se je v zadnjih letih spremenilo. Odločitev kupca v velikih primerih nastane že pred stikom s podjetjem (okoli 70% odločitev), saj se ljudje zaradi digitalizacije in digitalne prisotnosti podjetji na spletu lahko že v naprej pozanimajo za informacijami, ki jih iščejo, kot tudi ocenijo kredibilnost podjetja na podlagi njihove digitalne prisotnosti in ocene.«