Minimalna plača se določi upoštevajoč kazalnike: rast cen življenjskih potrebščin (inflacija), gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Minimalna plača je tako enkrat letno predmet uskladitve najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Ministrica za delo je letos predlagala povišanje bruto zneska minimalne plače z 804,96 EUR na 842,79 EUR. Osnovo za povišanje naj bi predstavljala stabilna gospodarska rast in pričakovanje po njeni ohranitvi.
Predlog je naletel na negodovanje tako na strani sindikatov, ki bi si želeli višji dvig, kot na strani delodajalcev, ki so vztrajali, da bi povišanje znašalo največ višino inflacije – torej 1,7 %. ZDS kot predstavnik delodajalcev je v svoji izjavi pojasnil, da splošna gospodarska rast ne predstavlja rasti v vseh panogah, še posebej pa ne v tistih, kjer je izplačevanje minimalne plače pogosto – npr. tekstilna panoga, usnjarska panoga, del lesne industrije, gradbeništvo. Opozorili so, da dvig plače ne predstavlja neposrednega stroška za rastoče gospodarstvo, temveč za podjetja, ki se že sedaj borijo s poslovanjem. V svoji izjavi so tako pozvali k razbremenitvi stroška dela.
Ker socialni partnerji niso uspeli skleniti dogovora, je bil skladno z Zakonom o minimalni plači v Uradnem listu RS, št. 5/2018 , 26. 1. 2018 objavljen nov znesek minimalne bruto plače v višini 842,79 EUR za delo, opravljeno od 1. 1. 2018. Delavci bodo po novem prejemali najmanj neto znesek minimalne plače v višini 638,42 EUR. 4,7-odstoten dvig minimalne bruto plače za delodajalce predstavlja 3,09-odstotno povišanje stroškov dela.
Vir: Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o. | Tel.:+386 8 205 21 11 | Fax: +386 8 205 21 10 | info(at)fpjr.si