Ljubljana, 10. april 2018 – Gospodarsko okolje v Sloveniji je po oceni podjetij z nemškim kapitalom v Sloveniji v primerjavi s preteklim letom boljše, dobre so tudi napovedi za tekoče leto. V raziskavi Slovensko-nemške gospodarske zbornice je Slovenija po privlačnosti za investicije podjetij z nemškim kapitalom na prvem mestu med državami Srednje in Vzhodne Evrope. Kljub izboljšanju večine dejavnikov Slovenijo v primerjavi s konkurenco še vedno najbolj omejujejo delovnopravna zakonodaja in visoke obdavčitve.
Slovensko-nemška gospodarska zbornica je predstavila rezultate letne raziskave o gospodarskem okolju v Sloveniji, opravljene med podjetji z nemškim kapitalom. Med osrednjimi ugotovitvami velja izpostaviti pozitivne ocene gospodarske situacije v Sloveniji, opazen je tudi optimizem nemških podjetij. Po njihovem mnenju so obeti za gospodarstvo na ravni preteklega leta, torej dobri. Podjetja so pozitivna tudi v svojih napovedih glede poslovnega položaja in položaja znotraj gospodarskih panog. Podatki kažejo na stabilno investicijsko politiko podjetij z nemškim kapitalom v Sloveniji, ki bo v prihodnjih letih namenjena predvsem nadaljnjemu izobraževanju kadra, digitalizaciji, razvoju izdelkov in širitvi proizvodnje. Podjetja se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, kar rešujejo z ukrepi prekvalifikacije, racionalizacijo, zaposlovanjem tujcev in nadaljnjim izobraževanjem zaposlenih.
Sicer dobro okolje omejujejo visoke prispevne stopnje
Slovensko-nemška gospodarska zbornica gospodarsko okolje ocenjuje preko 21 lokacijskih faktorjev, med katerimi so podjetja letos skoraj vsa ocenila bolje od preteklega leta. Največje izboljšanje so podjetja zaznala na področjih politične, socialne in gospodarske stabilnosti, plačilne discipline, boja proti korupciji in transparentnosti javnih razpisov. Že tradicionalno so udeleženci raziskave med lokacijskimi dejavniki v Sloveniji pozitivno ocenili članstvo v EU, produktivnost zaposlenih in zadovoljstvo z lokalnimi dobavitelji. Slovenija je v sami špici po razmerah za raziskave in razvoj, medtem ko so že zadnja 3 leta največji trn v peti predvsem stroški dela, fleksibilnost delovnega prava, davčni sistem in davčna obremenitev.
2015–2018: Slovenija pridobila na stabilnosti, a z grenkim priokusom
Posebno pozornost so letos namenili primerjavi z letom 2015, s čimer se lahko ocenjuje uspehe zadnje vladne sestave. V mandatu zadnje vlade je opazno boljše gospodarsko okolje in razmere v gospodarskih panogah, kar gre pripisati tudi razmeram na svetovnih trgih in globalnem ter predvsem evropskem gospodarskem okrevanju. Sicer pa je v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope Slovenija izboljšala svoj položaj pri politični in socialni stabilnosti, predvidljivosti gospodarske politike, boju proti korupciji, transparentnosti javnih razpisov in kakovosti visokošolske izobrazbe.
Konkurenčno okolje, manjka pogled v prihodnost
Primerjavo med državami Srednje in Vzhodne Evrope glede privlačnosti investicij in drugih lokacijskih dejavnikov v Slovensko-nemški gospodarski zbornici izvajajo skupaj s partnerskimi zbornicami v omenjenih državah že od leta 2006. Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen je ob letošnji primerjavi poudarila: »Slovenija se je letos že 7 leto zapored uvrstila na 5. mesto po privlačnosti držav. Kljub temu da je od leta 2015 uspelo Sloveniji zmanjšati korupcijo, izboljšati transparentnost javnih razpisov in doseči politično in socialno ter gospodarsko stabilnost, so področja, kjer je Slovenija zasidrana na zadnja mesta že najmanj zadnja 3 leta. Pogoji za raziskave in razvoj so v Sloveniji sploh med najboljšimi v regiji, če temu dodamo še dobro delovno silo, kakovost lokalnih dobaviteljev in kvalificiranost zaposlenih lahko rečemo, da je Slovenija odlična država za tuja proizvodna podjetja. Vsekakor pa je potreben pogled v prihodnost. Kljub odličnim ocenam bo potrebna prilagoditev visokošolskega izobraževalnega sistema potrebam delodajalcev. Kaj želi Slovenija narediti na področju delovnopravne zakonodaje ter prispevkov in dajatev, ki se plačujejo iz bruto plač? Nenazadnje v zadnjih letih, kljub nekaterim poskusom na tem področju ni opaznega premika. V zadnjem času zaznavamo pomanjkanje delovne sile, od kvalificirane do tiste, visoko izobražene, ki ustvarja dodano vrednost in jo bo potrebno pridobiti iz tujine. Ukrepi na teh področjih, so nujni, da bi zagotovili trajno rast slovenskega gospodarstva in dostojno prihodnost naslednjim generacijam.«
Podpredsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice in direktorica podjetja Schenker d.d., Valerija Špacapan Friš, je rezultate raziskave podkrepila z izkušnjami družbe, ki deluje na 2.000 lokacijah po celem svetu: »Slovenija je pomembna zaradi svoje centralne geografske lege, hitrih povezav v glavna evropska središča in z Luko Koper predstavlja pomembno vstopno točko za tuja podjetja, ki vstopajo na evropski trg. Za zadovoljitev potreb investitorjev in za izboljšanje privlačnosti Slovenije je potrebna izvedba infrastrukturnih naložb kot sta 2. tir in 3. razvojna os, potrebujemo ustrezno infrastrukturo in pa primerna zemljišča. Pri implementaciji projektov administrativni postopki pridobivanja raznih dovoljenj in birokratski predpisi ne bi smeli biti ovira in zaviralci gospodarskega napredka. Za zagotavljanje konkurenčnosti pa bo potrebno zmanjšanje obremenitve plač, še posebno ob dejstvu pomanjkanja delovne sile ter odnosa delodajalec – delavec, ki se korenito spreminja.«
Iniciative Slovensko-nemške gospodarske zbornice
Slovensko-nemška gospodarska zbornica bo tudi v tem letu pomagala slovenskim podjetjem z organizacijo B2B match-making srečanj z nemškimi dobaviteljskimi verigami. V drugi polovici leta pa si bodo lahko gospodarstveniki pobližje ogledali digitalizirane proizvodne enote v Nemčiji v gospodarski delegaciji Smart factory. Slovensko-nemška gospodarska zbornica se skupaj z drugimi gospodarskimi organizacijami v Sloveniji zavzema za manjšo razliko med bruto in neto plačami vseh zaposlenih v Sloveniji.