Na sprejetje v Državnem zboru čaka nov zakon, in sicer Zakon o poslovnih skrivnostih, s katerim bo v slovenski pravni red prenesena Direktiva EU 2016/943 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem.
Vendar tudi ta zakon ne bo natančno opredelil, katere informacije se štejejo za poslovno skrivnost. To bodo morale narediti gospodarske družbe same, in sicer s sprejetjem notranjih aktov (pravilnikov), s katerimi bodo določile, katere informacije se štejejo za poslovno skrivnost. Tako bodo gospodarske družbe tudi lažje dokazovale obstoj poslovne skrivnosti, ko bodo uveljavljale svoje pravice proti protipravnim pridobiteljem poslovnih skrivnosti.
Namen zakona je celostno urediti področje poslovnih skrivnosti v enem predpisu, saj so materialne in procesne določbe o poslovni skrivnosti trenutno opredeljene v več področnih zakonih. Poleg členov, ki določajo jasnejše razlikovanje med zakonito in protipravno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovnih skrivnosti, je v predlogu zakona natančneje urejeno še sodno varstvo v primeru kršitev (natančno so določeni možni tožbeni zahtevki) ter pogoji in okoliščine za izdajo začasne odredbe.
Dodatno je v zakonu urejen tudi ukrep za zavarovanje poslovnih skrivnosti v sodnih postopkih tako, da lahko stranke od sodišča zahtevajo, da izključi javnost glavne obravnave in zavaruje pisanja. Ker torej poslovna skrivnost ni natančno opredeljena in ker mora tisti, ki se nanjo sklicuje to tudi dokazati, da gre za poslovno skrivnost, je pomembno, da imajo gospodarske družbe sprejete notranje akte, ki poslovno skrivnost natančno opredeljujejo.
Vir: Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o. | Tel.:+386 8 205 21 11 | Fax: +386 8 205 21 10 | info(at)fpjr.si