Odnos do robotov in njihove vloge v družbi je vedno nihal med strahom in fascinacijo. Robotska revolucija, katere končni cilj je popolnoma avtonomno podjetje, pa je zdaj neizbežna. Kakšni so pri tem obeti za trg dela?
O takšni sodelavki lahko v vsakem kadrovskem oddelku le sanjajo: njeno ime je Vera in v enem dnevu lahko opravi do 1500 razgovorov. Po e-pošti razpošlje celo individualizirane odgovore. In kar je za šefe še pomembnejše: če je treba, bo Vera delala noč in dan in ne bo zahtevala dodatnega plačila. In vse to zmore brez tveganja, da bi »pregorela«.
Ruski mojster za zaposlovanje, uradno imenovan »Robot Vera«, je tehnologija programske opreme z umetno inteligenco, ki uporablja strojno učenje, zato lahko Vera svoje komunikacijske sposobnosti nenehno izboljšuje in prilagaja posameznikom. Program trenutno uporablja že več sto podjetij, med njimi tudi Ikea, ki si želijo olajšati iskanje novih zaposlenih. Postopek se začne tako, da podjetja Veri podajo opis delovnega mesta in vprašanja za razgovor. Robot je povezan s spletnimi stranmi, na katerih so seznami ponujenih prostih delovnih mest. S pomočjo teh lahko pregleduje spletne življenjepise in prijave za zaposlitev ter ugotovi, ali so ti ustrezni za ponujena delovna mesta. Ko Vera ugotovi, da kandidat ustreza pogojem za zaposlitev, ga pokliče. Najbolj obetavne kandidate nato posreduje kadrovskim delavcem, ki sprejemajo dokončne kadrovske odločitve. Program je sicer specializiran za množično zaposlovanje predvsem v gradbeništvu ali prodaji na drobno, vendar ga načeloma lahko prilagodijo vsaki panogi.
Čeprav je Vera pri svojem delu zelo učinkovita, so takšni primeri, kadar gre za digitalizacijo in robotsko ekonomijo, za številne zaposlene strašljivi. Skrbi jih popolno izginotje uveljavljenih poslovnih modelov in množična izguba delovnih mest. Na koncu pa še to, da bo kolega robot popolnoma zamenjal človeka. Pogosto je tako, da v številnih upravnih nadstropjih digitalizacija postane obetavna čarobna beseda, v resnici pa se zgodi bore malo. Študija tržnega raziskovalnega inštituta Rheingold je pokazala, da so zaposleni zaradi industrije 4.0, avtomatiziranih procesov in umetne inteligence bolj negotovi, kot smo doslej domnevali. Razlog za strah: v nasprotju s prejšnjimi industrijskimi revolucijami tokrat niso ogrožena le delovna mesta fizičnih delavcev, ampak bo kmalu moralo začeti skrbeti tudi zaposlene v pisarnah in celo poslovodstvo. V Nemčiji napredek robotske tehnologije trenutno tako ali drugače ogroža deset milijonov delovnih mest, v Sloveniji pa 300.000.
Kakšne bodo posledice robotskega gospodarstva? Celoten članek lahko preberete v poletni številki revije Ambition, ki jo najdete tukaj.