Z uveljavitvijo novega Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1) Slovenija prenaša evropsko direktivo NIS 2 in nadgrajuje svoj nacionalni sistem kibernetske varnosti. Namen zakona je povečati odpornost kritičnih sektorjev – vključno z gospodarstvom – ter zagotoviti višjo raven zaščite pred kibernetskimi napadi.
Zakon širi krog zavezancev, ki so dolžni izvajati ukrepe kibernetske varnosti, med njimi tudi velika in srednja velika podjetja. Ta bodo v prihodnje zavezana izvajati analize tveganj, pripraviti načrte za odzivanje na incidente ter zagotoviti neprekinjeno delovanje svojih ključnih storitev.
Pomembna novost je uvedba digitalnih platform za samoregistracijo zavezancev, prijavo kibernetskih incidentov ter varno izmenjavo informacij. S tem naj bi bilo omogočeno hitrejše in učinkovitejše upravljanje varnostnih tveganj.
Zakon naj bi prispeval k večji odpornosti gospodarstva in omejevanju finančnih izgub. Okrepljena kibernetska varnost pa lahko spodbuja tudi nove priložnosti za inovacije, razvoj naprednih tehnologij ter ustvarjanje delovnih mest v visokotehnološkem sektorju.
