Zaposlitev slovenskih delavcev pri tujih delodajalcih na evropskem trgu dela

Globalizacija in razmah dela na daljavo, ki se je še posebej okrepilo v času pandemije in po njej, sta bistveno preoblikovala trg dela.

Vse več Slovencev se odloča za zaposlitev pri tujih delodajalcih, ki nimajo sedeža v Sloveniji, pri čemer fizična prisotnost v pisarni ni več pogoj za uspešno opravljanje dela. Med panogami, ki pri tem trendu izstopajo, so predvsem informacijska tehnologija (IT), prodaja in trgovsko zastopanje, predvsem za jugovzhodnoevropski trg, v zadnjem času pa narašča tudi povpraševanje po kadrovskih in administrativnih storitvah. Gre za poklice, ki omogočajo delo na daljavo in temeljijo na digitalni povezanosti, kar odpira vrata globalnemu trgu dela.

Spekter prednosti pri takšni obliki zaposlitve je zelo pester. Slovenski delavci pridobijo dostop do širšega nabora delovnih priložnosti, pogosto tudi do višjih in bolj konkurenčnih plačil v primerjavi z domačim trgom. Delo od doma prinaša večjo prilagodljivost, boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter možnost sodelovanja v mednarodnem okolju.

Kljub številnim prednostim takšna oblika zaposlitve prinaša tudi izzive, predvsem na davčnem in pravnem področju.

Ključno vprašanje je, na kakšen način se slovenski delavec in tuji delodajalec lahko povežeta.

Najpogostejši obliki sta neposredna zaposlitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali sodelovanje preko samostojnega podjetništva (s. p.), ki je lahko z davčnega vidika bolj kompleksno.

V primeru neposredne zaposlitve na podlagi pogodbe o zaposlitvi je tuji delodajalec v Sloveniji zavezan plačevanju določenih davkov in prispevkov, ki so primerljivi s tistimi, ki veljajo za slovenske delodajalce, pri čemer obstajajo tudi nekatere posebnosti in odstopanja. Eden takšnih primerov je prispevek za dolgotrajno oskrbo, za katerega tuji delodajalec ni zavezan plačilu. Ta prispevek je dolžan plačati delavec sam, in sicer v višini 2 % od bruto plače.

Delavec, zaposlen pri tujem delodajalcu, prav tako plačuje davke in prispevke v Sloveniji ter je vključen v slovenski sistem socialnih zavarovanj. Hkrati mora tuji delodajalec spoštovati slovensko delovno zakonodajo. To vključuje predvsem minimalno bruto plačo, povračilo stroškov za prehrano in prevoz, regres za letni dopust, zimski regres in minimalno število dni dopusta, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Posebnost je, da v številnih evropskih državah nekateri od teh elementov niso zakonsko obvezni. Kljub temu jih mora tuji delodajalec zagotoviti, če zaposluje osebo, ki živi in dela v Sloveniji, saj velja zakonodaja države rezidentstva delavca. Pri tem ni nujno, da je zaposleni slovenski državljan. Pomembno je le, da ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in status slovenskega davčnega rezidenta.

Na območju Evropske unije delo za tujega delodajalca postaja vse bolj uveljavljena oblika zaposlitve, ki briše geografske meje in prinaša nove priložnosti, hkrati pa zahteva večjo pravno in davčno urejenost.

Strokovna podpora pri obračunu plač in socialnih dajatev na mednarodnem podiju

Slovensko-nemška gospodarska zbornica že vrsto let zagotavlja celovite storitve obračuna plač in kadrovskega upravljanja za slovenske delavce, zaposlene pri tujih delodajalcih. Storitve temeljijo na strokovnem znanju in izkušnjah, ki zagotavljajo, da so pogodbe skladne s slovensko zakonodajo, plače pravilno obračunane in pravočasno izplačane ter da so vsi davki in prispevki poravnani v skladu s predpisi. Z učinkovito večjezično komunikacijo je omogočeno nemoteno sodelovanje s podjetji po vsej Evropi.

Avtorica prispevka: Rasmira Majetić-Ramić (rasmira.majetic-ramic@ahkslo.si)