Darja, čestitke ob dvajsetletnici delovanja. Kaj je zaznamovalo ta leta v Sloveniji?
V dveh desetletjih je Interzero postal zaščitna znamka za resno, digitalno podprto, evropsko primerljivo in uporabniku prijazno upravljanje odpadkov. Svoje poslanstvo »svet brez odpadkov in družba brez emisij« uresničujemo skupaj z več kot 50.000 strankami iz cele Evrope. Seveda ne morem sicer mimo dejstva, da smo v Sloveniji imeli ničkoliko zakonodajnih izzivov, a menim, da je to skupni imenovalec vseh t.i. FDI, tujih investicij v Sloveniji.
Kako sprejeto se v Sloveniji počutijo tuje investicije?
Slutim, da nas najbolje sprejemajo delojemalci, namreč podjetja v tuji lasti smo odgovorni in radodarni delodajalci. Delo od doma tuja podjetja poznamo mnogo dlje kot večina slovenskih, ki so to pretežno uvedla v covidnih časih. Seveda pa se v Sloveniji ne moremo izogniti neugodnim davčnim pogojem, nenehno spreminjajoči se zakonodaji in pomanjkanju dobrih prometnih povezav.
Kaj pa so prednosti delovanja v Sloveniji?
Absolutno znanje. V Sloveniji je doma znanju predana delovna sila. Na trgu – ki je resda majhen – lahko izbiramo med kakovostnimi kadri. To je odločilna prednost Slovenije in tudi zaradi naših zaposlenih smo tako prodorni v Sloveniji.
Ponašate se s številnimi inovativnimi pristopi pri upravljanju z odpadki. So podjetja v Sloveniji pozorna na to področje?
Resna podjetja, ki delujejo v celotni EU, pravzaprav nimajo izbire. EU smernice so povsem jasne in brezkompromisne. Prav vsa podjetja, ki želijo spoštovati EU zakonodajo, morajo spoštovati vsaj direktivo o trajnostnem poročanju CSRD ter enotni evropski sistem poročanja ESRS. Prihajajo tudi ESG smernice, ki bodo kmalu zavezujoča tudi za mala in srednja podjetja. Tako ocenjujem, da so časi, ko si bil lahko zelen le na papirju, mimo.
Kaj najbolj pesti podjetja, pravila se slišijo kompleksna in tudi nepoznana?
Pravilno ugotavljate, pravila so kompleksna. Zato se Interzero že več let pospešeno pripravlja na novo evropsko zakonodajo. Če hitro orišem; vsa podjetja bodo morala v prihodnjih letih poročati o tem, koliko energije porabijo, koliko odpadkov ustvarijo, koliko emisij proizvedejo in koliko naravnih virov nepovratno uporabijo. Stranke so nas že pred leti opozorile, da gre za tako kompleksne podatke, ki jih sami ne morejo zbrati, kaj šele verodostojno interpretirati ter o tem poročati. Zato smo razvili Trajnometer.
Kaj je Trajnometer?
Trajnometer podjetjem zagotavlja celovito EU skladnost, upošteva ESG smernice in direktivo o trajnostnem poročanju CSRD ter enotni evropski sistem poročanja ESRS na enem mestu. Podjetja s pomočjo digitalnega orodja in Interzero strokovnjakov dobijo poročilo o svojem okoljskem odtisu, ki temelji na certificirani metodologiji za izračun. Pravilen vnos in vrednotenje podatkov je namreč osnova za vsakršno zmanjševanje vplivov na okolje.
Bodo podjetja znala uporabljati Trajnometer, kako kompleksno orodje je to?
Spletno orodje Trajnometer je enostavno za uporabnika, torej za vsako podjetje. Ni pa enostavno za Interzero, ki zbrane podatke varno in skrbno analizira ter interpretira. Ključna prednost Interzera ni zgolj izjemno poznavanje zakonodajnih mednarodnih obveznosti, ampak naše strokovno znanje, kar sem omenila že prej. Okoljski svetovalci Interzera skupaj s podjetjem določijo ključne okoljske kazalnike, ki jih mora podjetje sploh spremljati glede na njihove zastavljene okoljske cilje. Ti so različni od podjetja do podjetja. Jasno je, da ima gradbeno podjetje drugačen okoljski odtis od zavarovalnice. Trajnometer se vsakemu prilagodi. Tako kot Interzero. Zato smo tako uspešni že 20 let.
Trajnometer (Environmental Sustainability Dashboard) | YouTube
