Pravice in možnosti, ki jih izvršnica daje upnikom so sledeče:
1. Izvensodna unovčitev izvršnice neposredno na banki
2. Sodna unovčitev izvršnice (sodni postopek izvršbe)
3. Pridobitev zavarovanja (sodni postopek zavarovanja)
Izvensodna unovčitev izvršnice na banki
Upnik lahko po zapadlosti terjatve na podlagi izvršnice poseže neposredno na dolžnikov transakcijski račun – tj. od dolžnikove banke zahteva izvedbo plačilne transakcije v breme dolžnikovega računa do višine zneska, ki je naveden na izvršnici (primer zahteve za izvedbo plačilne transakcije na podlagi izvršnice).
Po tej funkcionalnosti je izvršnica podobna menici, a z dvema pomembnima razlikama:
1. Upnik z eno samo zahtevo za izvedbo plačilne transakcije hkrati poseže na vse transakcijske račune dolžnika pri vseh bankah. Če ima dolžnik odprtih več transakcijskih računov pri več bankah se upnik samostojno odloči kateri dolžnikovi banki bo posredoval zahtevo za izvedbo plačilne transakcije, banka prejemnica pa nato, če dolžnik na njenem računu nima zadostnih sredstev, o tem obvesti tudi vse druge banke pri katerih ima dolžnik odprte svoje transakcijske račune. Ta lastnost izvršnice je pomembna, saj upniki navadno ne vedo, na katerem transakcijskem računu dolžnik hrani svoja denarna sredstva.
2. V primeru, da dolžnik v trenutku posredovanja zahteve za izvedbo plačilne transakcije na svojih transakcijskih računih nima zadostnih denarnih sredstev za poplačilo dolga se izvršnica “usede” na dolžnikove račune in čaka prilive ter se ne “odbije” tako kot menica. V tem delu je izvensodna unovčitev izvršnice podobna klasični sodni izvršbi, a je bistveno hitrejša, saj lahko upnik poseže na dolžnikove transakcijske račune v roku enega samega delovnega dne. Vendar je pri tem pomembno vedeti, da morebitna naknadna sodna ali davčna izvršba drugega upnika pridobi prednost pred predhodno izvensodno unovčeno izvršnico.
Dolžnik pri izvensodni unovčitvi izvršnice nima možnosti ugovora, saj velja neizneizpodbitna domneva, da izvršnica vsebuje nepreklicno pooblastilo dolžnika upniku, da zahteva izvršitev plačilne transakcije v breme dolžnikovih denarnih sredstev pri dolžnikovem ponudniku plačilnih storitev v skladu z izvršnico, in hkrati nepreklicno soglasje dolžnika vsem svojim ponudnikom plačilnih storitev, da v breme dolžnikovih denarnih sredstev izvršijo plačilno transakcijo, ki jo zahteva upnik.
Izvršnica sama po sebi ne odpravlja kreditnih tveganj, vendar upnikom zagotavlja izboljšano pravno varnost in široko paleto možnosti za zavarovanje in prisilno izterjavo terjatev v primeru njihovega neplačila.
Sodna unovčitev izvršnice
Dodatna lastnost izvršnice je tudi ta, da ima naravo t.i. izvršilnega naslova (38. člen ZPreZP-1) in je zato po izvršilni moči izenačena z neposredno izvršljivim notarskim zapisom ali pravnomočno sodno odločbo. Postopek sodne izvršbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Večina podjetij in podjetnikov pri vsakodnevnem poslovanju pozna sodno izvršbo na podlagi verodostojne listine (izdanega računa, izpisa odprtih postavk …) pri kateri se sklep o izvršbi v primeru dolžnikovega pravočasnega ugovora avtomatično razveljavi (62. člen ZIZ), postopek pa nato regresira v klasično pravdo – ta lahko potem traja tudi leto dni ali več. Vendar to ne velja za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – pri takšnem izvršilnem postopku so dolžnikovi ugovorni razlogi bistveno bolj omejeni (55. člen ZIZ) in tudi ne ustavijo samega izvršilnega postopka (46. člen ZIZ). Upniki so zato pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova neprimerljivo bolj zaščiteni pred neutemeljenimi ugovori dolžnikov kot pri izvršbi na podlagi verodostojne listine. Dolžnik v takšnem postopku zlasti ne more uspeti s pavšalnim zanikanjem obstoja obveznosti, ki izhaja iz izvršnice. Pri sodni izvršbi na podlagi izvršilnega naslova namreč velja t.i. načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da se terjatev, ki je navedena na izvršnici predpostavlja, izvršilno sodišče pa njene vsebinske utemeljenosti sploh ne presoja.
Podobno kot pri izvensodni unovčitvi izvršnice lahko upnik s sodno izvršbo na podlagi izvršnice poseže na vse dolžnikove transakcijske račune pri bankah, prav tako pa tudi na katerokoli drugo dolžnikovo premoženje – na nepremičnine, premičnine, poslovne deleže in celo na terjatve do dolžnikovih dolžnikov. Pri tem se upnik samostojno odloča o tem, na katero dolžnikovo premoženje bo posegel s sodno izvršbo. Upnik lahko sodni postopek izvršbe na enostaven način sproži sam preko spletnega portala e-Sodstvo, za kompleksnejše primere pa je priporočljiva pomoč odvetnika.
Postopek zavarovanja
Tretja in tudi najmanj poznana ter najmanj uporabljana možnost, ki jo daje izvršnica – pa je pravica upnika, da po zapadlosti terjatve na podlagi izvršnice kot izvršilnega naslova sproži sodni postopek zavarovanja.
Kaj je sodni postopek zavarovanja?
To postopek, s katerim upnik svoje terjatve še ne izvrši, temveč jo zgolj zavaruje s pridobitvijo zastavnih pravic na premoženju dolžnika. Tudi te postopke ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (239. do 279.f člen).
Upnik lahko s postopkom zavarovanja na podlagi izvršnice kot izvršilnega naslova doseže naslednje oblike zavarovanja na dolžnikovem premoženju:
- Zastavno pravico na nepremičnini
- Zastavno pravico na poslovnem deležu
- Zastavno pravico na premičninah
Postopek zavarovanja je zelo podoben izvršilnemu postopku. Po zapadlosti terjatve upnik preko spletnega portala e-Sodstvo vloži predlog za zavarovanje, v postopku pa se uporabljajo enaka pravila kot pri izvršbi – prav tako npr. velja načelo stroge formalne legalitete, upnik samostojno odloča o tem, na katerem dolžnikovem premoženju želi pridobiti zavarovanje, ipd. Ob tem pa postopke zavarovanja odlikuje še ena posebnost – veljajo namreč za t.i. nujne sodne postopke, kar pomeni, da jih sodišča obravnavajo tudi v času sodnih počitnic med 15. julijem in 15. avgustom.
Upniki, ki v času sodnih počitnic načeloma ne uživajo sodnega izvršilnega varstva se tako v nujnih primerih na podlagi izvršnice lahko poslužijo postopka za zavarovanje svojih terjatev.
Avtor: Marko Rant, predsednik uprave Borza terjatev, d.d.
