Spoštovana gospa Rantzen, tudi leto 2021 ni bilo enostavno za trgovino. Kako bi povzeli slovensko-nemške poslovne odnose?
Gospodarski odnosi so po upadu trgovanja v letu 2020 spet na visoki ravni. Lani se je obseg trgovanja kljub krizi močno povečal. Nemški izvoz v Slovenijo se je povečal za 24 odstotkov, uvoz iz Slovenije v Nemčijo pa se je hkrati povečal za 19 odstotkov. Skupni volumen blagovne menjave med Slovenijo in Nemčijo se je povečal z 10,5 milijarde evrov v letu 2020 na skoraj 13 milijard evrov v letu 2021. To ne pomeni le 21,3-odstotnega povečanja v primerjavi s prejšnjim letom, temveč tudi rekordno visoko vrednost v zgodovini slovensko-nemške trgovine. Poleg tega je Slovenija še vedno ena redkih držav, ki ima z Nemčijo pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. Leta 2021 je slovenski presežek znašal nekoliko manj kot 565 milijonov evrov. To so zelo dobri podatki, ki kažejo na tesno medsebojno povezanost naših gospodarstev.
»Skupni volumen blagovne menjave med Slovenijo in Nemčijo se je povečal z 10,5 milijarde evrov v letu 2020 na skoraj 13 milijard evrov v letu 2021. To ne pomeni le 21,3-odstotnega povečanja v primerjavi s prejšnjim letom, temveč tudi rekordno visoko vrednost v zgodovini slovensko-nemške trgovine.«
Katere skupine izdelkov imajo pri tem pomembno vlogo?
Tradicionalno so imeli izdelki dobaviteljev za avtomobilsko industrijo vedno pomembno vlogo. Vse bolj pa postajajo pomembni izdelki za končnega potrošnika, kot so izdelki za dom in montažne hiše.
Kakšen je razvoj nemških naložb v Sloveniji?
Pri tem vedno razlikujemo med novimi naložbami in naložbami za širitev. Nemška podjetja običajno začnejo z manjšimi proizvodnimi enotami in jih sčasoma ustrezno razširijo. Trenutno nimamo konkretnih podatkov o deležu naložb v širitev v preteklem letu.
Slovenija je v zadnjem času ponovno postala središče novih naložb. Število povpraševanj se ponovno povečuje. Za vzpostavitev proizvodnega obrata v Sloveniji je ključnega pomena razpoložljivost kvalificiranih delavcev.
Kako bo letos Slovensko-nemška gospodarska zbornica spodbujala dialog med državama?
To leto je posvečeno trajnosti. Začeli smo v okviru virtualnega novoletnega sprejema, kjer smo podelili Nagrado nemškega gospodarstva s poudarkom na trajnosti, natančneje na družbeni odgovornosti podjetij. Nadaljevali bomo maja, ko bo potekala poslovna konferenca Dan slovensko-nemškega gospodarstva. Konferenco bomo organizirali skupaj s priznanimi članskimi podjetji, ki so že dejavna na tem področju. Vzporedno potekajo tudi srečanja delovne skupine AHK Think Factory, v sklopu katerih si članska podjetja izmenjujejo znanje in razpravljajo o aktualnih izzivih, s katerimi se srečujejo na področju trajnosti. Poleg tega je načrtovana delegacija v Nemčijo, kjer bodo predstavljene najboljše prakse. Skozi vse leto bo potekala izmenjava informacij s člani, partnerji in še veliko več.
Menimo, da nas bo vprašanje trajnosti zanimalo tudi v prihodnjih letih in da bo ključno tudi za gospodarske odnose med državama. To pa predvsem zato, ker se je Nemčija – tudi zaradi zamenjave vlade jeseni lani – zavezala k zeleni preobrazbi.
»To bo leto, polno sprememb. Učinke ruske invazije na Ukrajino in s tem povezanih gospodarskih sankcij že čutita obe gospodarstvi – tako nemško kot slovensko. Posledično se bodo motnje v dobavnih verigah in logistiki ter rast cen energentov in surovin še povečale. S strani Nemčije je pričakovati večje povpraševanje po slovenskih dobaviteljih in blagu.«
Kaj napovedujete za leto 2022?
To bo leto, polno sprememb. Učinke ruske invazije na Ukrajino in s tem povezanih gospodarskih sankcij že čutita obe gospodarstvi – tako nemško kot slovensko. Posledično se bodo motnje v dobavnih verigah in logistiki ter rast cen energentov in surovin še povečale. S strani Nemčije je pričakovati večje povpraševanje po slovenskih dobaviteljih in blagu.
Ob tem so bili zaradi omejitev pandemije vzpostavljeni tudi novi poslovni modeli. Poslovno pričakovanje je kljub še vedno neugodnim razmeram pri zagotavljanju preskrbe spet bolj optimistično. Za trajnostno rast pa bo odločilno, kako bo v prihodnosti zagotovljeno povpraševanje po kvalificiranih delavcih v Nemčiji in tudi Sloveniji. Na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja je potreben socialni in politični premislek.
Avtorica: Anja Slekovec
