Preprosto povedano, plastika je povsod okoli nas z razlogom. Pravzaprav plastika JE fantastična (plastic IS fantastic). Zakaj jo torej tako sovražimo? Je to zato, ker menimo, da je plastika vir vsega ekološkega zla? Ker to zagotovo ne drži. Res pa je, da so lahko plastični odpadki velik problem.
Konec plastičnih odpadkov – misija nemogoče?
Plastični odpadki so povsod, od oceanov do našega prebavnega trakta, navidez brez rešitve. V Evropi se vsako leto nabere okoli 30 milijonov ton plastičnih odpadkov. Še vedno pa jih 70 % konča na odlagališčih ali v sežigu. To ni le vir emisij CO2, ampak tudi izguba dragocenih virov. Preostalih 30 % plastičnih odpadkov reciklirajo z mehansko reciklažo, kar je dobro, vsekakor pa premalo.
Kako lahko torej to spremenimo?
Kemično recikliranje priskoči na pomoč
S tehnologijami kemičnega recikliranja je industrija razvila dopolnilne rešitve obstoječemu mehanskemu recikliranju za reciklažo mešanih ali kontaminiranih plastičnih odpadkov, ki bi jih sicer sežgali ali poslali na odlagališče. Te tehnologije lahko razgradijo plastiko in jo pretvorijo v dragocene sekundarne surovine za proizvodnjo novih kemikalij in plastike enake kakovosti kot tiste iz fosilnih virov.
Kemična industrija je skupaj s partnerji vzdolž vrednostne verige že uspešno razvila potrošniške izdelke, kot so embalaža za živila, deli za hladilnike, vzmetnice, preproge in armaturne plošče v avtomobilih. Kot naslednji korak po dokazani izvedljivosti tehnologij industrija načrtuje uvedbo le-teh v industrijskem obsegu.
Preprosto povedano, kemično recikliranje služi kot način ohranjanja plastike v zanki materialov in predvsem iz okolja (krožno gospodarstvo plastike).
BASF-ov projekt ChemCycling
Tudi BASF se s svojim projektom ChemCycling spopada s tem plastičnim izzivom. Kako deluje: s termokemičnimi procesi se plastični odpadki razgradijo na nafto ali plinaste produkte, ki služijo kot surovine za kemično industrijo. Te surovine nadomeščajo fosilne surovine v naših proizvodnih sistemih in se uporabljajo za proizvodnjo novih izdelkov, zlasti plastike. Najpomembneje je, da lahko s to kemično reciklirano plastiko ustvarimo izdelke, ki izpolnjujejo visoke standarde kakovosti, higiene, varnosti in zdravja.
To je res izjemen napredek: projekt ChemCycling nam omogoča recikliranje plastike, ki ni predelana oziroma je ni mogoče predelati z mehanskim recikliranjem. Od pnevmatik do umazane embalaže do mešanih plastičnih odpadkov – zdaj lahko vse to recikliramo.
Skoraj prelepo, da bi bilo res, a …
Dosežki, kot je kemično recikliranje plastike, so relativno nedavni. Čeprav je industrija že dokazala izvedljivost tehnologij in načrtuje uvedbo tehnologij v industrijskem obsegu, bi morali vzpostaviti regulativni okvir, ki bo spodbujal visokokakovostne pristope recikliranja na komplementaren in tehnološko nevtralen način – bodisi mehanski, organski ali kemični.
Potrebujemo večjo ozaveščenost; ter omogočajoče pogoje.
Omogočajoči pogoji vključujejo inovacije, politične okvire, enake konkurenčne pogoje, verige recikliranja in jasne poti za »valorizacijo« plastike po uporabi, ki bi bila sicer odpravljena, sežgana, odložena ali zavržena.
Zaključek
Kemično recikliranje plastike je odličen način za vzpostavitev krožnega gospodarstva za plastiko in, končno, prehod iz gospodarstva, usmerjenega »na odpadke«, v gospodarstvo, »usmerjeno na vire«.
Vendar pa je potrebno ukrepanje. Ne smemo opustiti plastike. Prispevati bi morali k njegovi krožnosti. In samo skupaj z vladami, oblikovalci politik in industrijo imamo možnost, da enkrat za vselej naredimo konec plastičnim odpadkom.
Avtor: Simon Franko, generalni direktor BASF v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji
