Skupina DB Schenker, katere del je tudi podjetje Schenker d.d., ima v svoji strategiji, kako (p)ostati pionir na področju trajnostnega delovanja, navedene številne cilje, med njimi je osrednji zmanjšanje emisij CO2 za 40 odstotkov (od 2006 do 2030). Kateri so ključni koraki na tej poti?
Inovacij, ki pripomorejo k bolj trajnostni logistiki, imamo v DB Schenker res veliko, mogoče omenim trenutno najbolj aktualne. Ena izmed njih je gotovo prvi komercialni let brez CO2 , ki je plod uspešnega partnerstva z Lufthanso Cargo. Prvi ogljično nevtralni letalski tovorni prevoz je potekal od Frankfurta v Nemčiji do Šanghaja na Kitajskem in nazaj do Frankfurta. Odziv je bil tako dober, da je to postala naša redna tedenska linija. Zadnja izmed odmevnejših zgodb je tudi napoved dobave povsem brez emisij za distribucijo v vseh večjih norveških mestih do konca leta 2021. Začelo se je s projektom Oslo City Hub, ki je bilo prvo tovrstno zeleno distribucijsko središče na svetu, kjer so vsa dostavna vozila na električni pogon, sedaj pa se iniciativa seli v preostala večja mesta na Norveškem. DB Schenker je investiral v nov vozni park in po vsej državi uvaja 25 novih dodatnih električnih tovornjakov in dostavnih vozil. Električno floto bo nato sestavljalo 42 električnih tovornjakov in pet električnih koles, kar bo prispevalo k znatnemu zmanjšanju CO2.
Omenili ste projekt na Norveškem. Kakšna pa je trenutna problematika logistike v urbanih središčih v Sloveniji?
Ja, trenutno glede tega še vedno zaostajamo za najbolj naprednimi evropskimi središči, vendar je tudi pri nas opaziti premike v pravo smer. K temu vsekakor pripomore tudi to, da je trajnostna logistika v urbanih središčih podprta z regionalnimi in lokalnimi politikami, ki deležnike spodbudijo k tovrstnim projektom (vedno več je omejitev glede dostopnosti v mestna središča in pa glede vrste vozil). Je pa res, da za zdaj še vseeno bolj govorimo o posameznih projektih in poskusnih modelih, ampak verjamem, da bodo to kmalu postale bolj utečene prakse.
Kaj so ključne prednosti trajnostne logistike in kako v podjetju DB Schenker pripomorete k bolj trajnostni logistiki v Sloveniji?
Treba je poudariti, da je trajnostna logistika izredno širok pojem, ki svoje procese izvaja pod določenimi ekološkimi, ekonomskimi in družbenimi načeli ter zajema številna področja. Kaže se z uporabo vozil, ki so v skladu z aktualnim standardom EURO 5, tj. uporabo vozil na okolju prijaznejše alternative, kot je na primer naš novi električni dostavnik. Velik prispevek lahko naredimo tudi v postopku načrtovanja procesov in logističnih poti, kar naša ekipa res dobro obvladuje. Skrbimo za optimalen prostorski izkoristek naloženega tovora, optimiziramo vozne poti, sodelujemo s preverjenimi partnerji, ki skrbijo za izobraževanja voznikov glede varčne vožnje, kombiniramo različne transporte (multimodalne rešitve in premik na železnico, če stranka in vrsta blaga to dopuščata). Pri nakupu nove opreme vedno upoštevamo ekološki vidik, ravno tako pri prenovah poslovnih prostorov in terminalov. Skrbimo tudi za izobraževanje svojih zaposlenih na tem področju in kot delodajalec spodbujamo iniciative, kot je akcija pogozdovanja in podobno.
Pri projektu električnega dostavnika ste združili moči s članskim podjetjem MAN Slovenija? Nam lahko zaupate več o vašem sodelovanju?
MAN in DB Schenker gradita uspešno sodelovanje na področju trajnostne logistike že na globalni ravni (gotovo ste že slišali za partnerstvo pri projektu platooning) in veseli nas, da smo začeli s sodelovanjem tudi lokalno. V Schenkerju se radi povezujemo s partnerji, ki delijo naše vrednote in v ekipi MAN Slovenija smo resnično našli prave sogovornike. V začetku maja smo tako začeli z uporabo električnega dostavnika po Ljubljani in pod geslom »Zvok čiste dostave« opozorili na problematiko hrupa v mestnih središčih.
Za konec pa nam še zaupajte vaš pogled na prihodnost razvoja področja trajnostne logistike.
Menim, da bo to, kar danes razumemo pod besedno zvezo »zelena logistika«, v prihodnosti samo še logistika. Današnje inovacije in trendi bodo postali jutrišnji imperativ in običajne prakse. In prav je tako. Vsi se moramo ne samo zavedati svojega vpliva in odgovornosti, ki jo imamo do okolja in zanamcev, temveč v skladu s tem tudi delovati. Še bolj bomo opustili miselnost, da je cena zgolj neki finančni vidik, ter kot družba bolj ponotranjili pojmovanje cene, ki je nismo pripravljeni plačati, tj. podnebne spremembe, onesnaženost, hrup itd. Logistika bo tako kot ostale gospodarske panoge v tem duhu še naprej iskala rešitve, ki bodo vzpostavljale ravnovesje med ekonomskimi, družbenimi in okoljskimi cilji. Vesel sem, da sem del podjetja, kjer lahko soustvarjam take rešitve prihodnosti.
Marko Košir: »Menim, da bo to, kar danes razumemo pod besedno zvezo »zelena logistika«, v prihodnosti samo še logistika. Današnje inovacije in trendi bodo postali jutrišnji imperativ in običajne prakse. In prav je tako. Vsi se moramo ne samo zavedati svojega vpliva in odgovornosti, ki jo imamo do okolja in zanamcev, temveč v skladu s tem tudi delovati.«
Intervju: Anja Slekovec
