Slovenija je leta 2024 dosegla 1,6-odstotno rast BDP, kar je bilo nad povprečjem EU. Tudi nemško-slovenska blagovna menjava se je izkazala za močno, stabilno in veliki meri uravnoteženo. Po 2,8-odstotnem zmanjšanju obsega blagovne menjave leta 2023 je leta 2024 prišlo do okrevanja in obojestranska trgovina se je povečala za nekaj manj kot 2,0 %. Z obsegom blagovne menjave v višini 14,7 milijarde EUR se je Slovenija uvrstila na šesto mesto med trgovinskimi partnerji Nemčije v srednji in vzhodni Evropi, za Poljsko, Češko, Madžarsko, Romunijo in Slovaško.
Vendar pa zlasti dobavitelji za nemško avtomobilsko industrijo močno občutijo učinke slabšega gospodarskega stanja najpomembnejšega izvoznega trga države. Razpoloženje med anketiranimi podjetji je temu primerno zadržano. Večina ocenjuje trenutno gospodarsko stanje v svoji panogi kot zadovoljivo, le redki pričakujejo občutno izboljšanje v prihodnjem letu.
Glede Slovenije kot poslovne lokacije anketiranci vidijo tako pozitivne kot negativne plati. Med jasne prednosti Slovenije sodijo učinkovita digitalna infrastruktura (kakovost omrežja in digitalnih storitev), ugodni okvirni pogoji za raziskave in razvoj, dosledno visoka kakovost lokalnih dobaviteljev ter produktivnost in zavzetost delovne sile.
Na področju že kroničnih slabosti, kot so visoka davčna obremenitev, neučinkovitost javne uprave, toga delovnopravna zakonodaja in predvidljivost gospodarske politike, ni opaziti izboljšanja. Čeprav 80 odstotkov vprašanih ostaja zavezanih Sloveniji kot poslovni lokaciji, kar petina vprašanih ne bi ponovno vlagala v Slovenijo.
Slovenija prav tako beleži le omejeno število novih naložb, saj prevladujejo reinvesticije dobička, ustvarjenega v državi. Poleg tega se kaže trend, da tuja podjetja svoje regionalne sedeže selijo v sosednjo Hrvaško. Če ne bodo sprejeti odločni protiukrepi, se je treba bati postopne izgube pomena Slovenije kot poslovne lokacije.
