Splošno:
Zakon o dolžnosti skrbnega ravnanja v dobavnih verigah (skrajšano in v nadaljevanju: zakon o dobavnih verigah oz. LkSG) je v Zvezni republiki Nemčiji stopil v veljavo dne 1.1.2023 in ureja predvsem odgovornost nemških podjetij glede spoštovanja človekovih pravic in okoljevarstvenih vprašanj v globalnih dobavnih verigah.
Zavezanci so tako podjetja, ki imajo glavni organ upravljanja, glavni sedež ali podružnico v Nemčiji in zaposljujejo praviloma vsaj 3.000 delavcev v Nemčiji. S tem so zajeti vsi delavci, ki so bili napoteni v tujino, kakor tudi domači delavci, ki spadajo pod vsakokratno družbo v koncernu.
Na podlagi pisnih pogodbenih sporazumov so naslovniki Zakona o dobavnih verigah tudi dobavitelji nemškim podjetjem.
Kdo je dobavitelj?
Dobavitelj je vsako podjetje znotraj dobavne verige, ki je po LkSG definirana vse od pridobivanja surovin do dostave izdelka oz. storitev končnemu kupcu (prav tako v tujini kot v Nemčiji).
Prioriteta LkSG je na interni regulaciji podjetij samih, kjer naj podjetja sama izvedejo ukrepe v lastnih panogah oz. področjih aktivnosti.
Sledeč interni samoregulaciji pa je neposredni stik podjetja z drugimi – dobavitelji, s katerimi ima podjetje poslovni odnos v ožjem smislu (načeloma v pogodbenem odnosu). V takih primerih LkSG od podjetja oz. neposrednega dobavitelja zahteva spoštovanje določenih norm in standardov.
V nasprotju z neposrednimi dobavitelji so posredni dobavitelji, ki z nemškim podjetjem nimajo direktnega stika, so pa v poslovnih odnosih z neposrednimi dobavitelji. Primer bi bilo slovensko podjetje, ki je neposredni dobavitelj slovenskemu podjetju, ki je neposredni dobavitelj nemškega podjetja.
Konkretne dolžnosti skrbnosti (due diligence)
Predpisane dolžnosti po LkSG so sestavljene iz
- Upravljanja s tveganji (§4 LkSG)
- Analize tveganj (§5 LkSG)
- Kurativnimi ukrepi (§7 LkSG)
- Preventivnimi ukrepi (§6 LkSG)
- Postopkom pritožbe (§8 LkSG)
- Dolžnostjo dokumentiranja in poročanja (§10 LkSG).
Pod upravljanjem s tveganji (Risikomanagement) LkSG zahteva od nemških podjetij vzpostavitev ustrezne in učinkovite infrastrukture, s katero bodo konkretizirani nadaljnji ukrepi. Predpisuje tudi podelitev funkcije »pooblaščenca za človekove pravice«, t.j. osebo odgovorno za izvajanje ukrepov v nemškem glavnem podjetju.
Analiza tveganja v 5. odstavku LkSG zahteva ovrednotenje grozečih tveganj pri lastnem poslovanju nemškega podjetja in neposrednega dobavitelja, zaključke le-tega pa je potrebno posredovati odgovorni osebi. Obveznost je potrebno izpolniti vsaj enkrat letno (in ob ustanovitvi poslovnih odnosov). Analizo pri neposrednem dobavitelju je treba opraviti tudi takrat, ko so podani konkretni indici, da se bo pojavila kršitev zavarovane pravne dobrine.
Znotraj določbe o popravnih ukrepih je predvidena odprava škodljivih ravnanj, kjer so okoliščine že nastopile. Popravni ukrepi morajo voditi v prenehanje kršitve. Za neposredne (npr. slovenske) dobavitelje zakon predpisuje specifične ukrepe glede konkretiziranega načrta odprave škodljivih posledic oz. prenehanja kršitve, časovnega okvira za uresničitev le-tega, in kot ultima ratio prekinitev poslovnega razmerja (v strogo določenih primerih).
Na drugi strani stojijo preventivni ukrepi, ki izhajajo (oz. bi lahko izhajali) iz analize tveganj. V takih primerih se mora nemško podjetje opredeliti do predvidenega načrta izpolnitve oz. uresničitve predpisanih dolžnosti skrbnosti. V lastnih obratih sledijo ukrepi izobraževanja in nadzornih ukrepov – ki so relevantni tudi za neposredne dobavitelje. Že pri izbiri le-teh je potrebno upoštevati varovanje pravnih dobrin in ovrednotiti analizo tveganj, poleg tega pa se morajo pisno zavezati k izpolnjevanju obveznosti iz LkSG.
Postopek pritožbe je namenjen zunanjim akterjem, da prijavijo kršitve zavarovanih pravnih dobrin samemu neškemu podjetju. Relevantne kršitve se lahko pojavijo pri poslovanju tako nemškega podjetja, neposrednega in posrednega dobavitelja. Osmi odstavek LkSG vsebuje natančna navodila za vzpostavitev tega postopka. Nemška podjetja so še posebej zadolžena sprejeti pravila pritožbenega postopka v pisni obliki in objaviti relevantne informacije glede postopka na jasen in razumljiv način.
Dolžnost dokumentiranja in poročanja, kot je zapisana v 10. odstavku LkSG, daje natančna navodila glede vodenja in hranjenja dokumentacije najmanj 7 let. Poleg tega je zahtevana sestava letnega poročila, ki mora biti objavljeno najkasneje štiri mesece po zaključku poslovnega leta. Vsebino in izgled poročila je opredeljen v drugi točki 10. odstavka LkSG. Poročilo je potrebno predložiti pristojnemu organu (trenutno: zvezni urad za gospodarstvo in nadzor izvoza - Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle; v nadaljevanju: BAFA). Predlog poročila se nahaja na sledeči povezavi:
www.bafa.de/SharedDocs/Downloads/DE/Lieferketten/fragenkatalog_berichterstattung.pdf.
Sankcioniranje in izvedbeni ukrepi
BAFA je kot pooblaščen in pristojen organ zadolžen za izvajanje ukrepov na področju upoštevanja dolžnosti skrbnosti in pod določenimi pogoji opraviti preiskave znotraj prostorov podjetja. Poleg tega ima pristojnost sprejeti določene intervencijske ukrepe.
Denarna kazen, izrečena na podlagi LkSG, se lahko izreče do višine 50.000,00 €. Poleg denarne kazni lahko BAFA izda globo zaradi nespoštovanja dolžnosti skrbnosti, kjer je višina globe navzgor omejena do 800.000,00 € oz. 2 % povprečnega letnega prometa.
Izdaja globe je prav tako razlog za izključitev pri sodelovanju pri javnih naročilih.
Dolžnosti slovenskih dobaviteljev
Zakonska ureditev LkSG se razteza tudi na dobavitelje. V vsakem primeru se lahko določi v pogodbi, da se slovensko podjetje (dobavitelj), zaveže k izpolnjevanju obveznosti iz LkSG. V pogodbi je lahko določen tudi občasni nadzor s strani nemškega podjetja. Nadaljnji ukrepi so tudi:
a) Kontakt s strani pooblaščene osebe
Praviloma bo nemško podjetje kontaktiralo slovenskega dobavitelja, zato da bo omogočena izdelava analize tveganj. Pooblaščena oseba bo prav tako izvajala redni nadzor in bila v stiku s slovenskim dobaviteljem.
b) Izdelava analize tveganj s strani slovenskega dobavitelja
Skupaj z vprašanjem o varovanju pravnih dobrin s strani nemškega podjetja, je povezana tudi dolžnosti neposrednega dobavitelja, tj. slovenskega podjetja, da spoštuje varovane pravne dobrine. Na podlagi tega bo nemško podjetje ne samo želelo opraviti analizo tveganj kršenja predpisov s področja okoljevarstva in človekovih pravic, ampak tudi pozvalo slovenskega dobavitelja k sestavi lastne analize tveganja v lastnem obratu.
c) Preventivni ukrepi
Potrebno je omeniti, da bodo nemška podjetja morala ukrepati na podlagi pritožbenega postopka tudi proti posrednim in neposrednim dobaviteljem. V tem kontekstu bodo podjetja med seboj morala sodelovati in koordinirati za razrešitev pritožb. Preventivni ukrepi nemških podjetij se bodo prav tako nanašali na njihove dobavitelje, tj. slovenska podjetja. V takih situacijah bo potrebno nuditi in izvajati ukrepe šolanja in usposabljanja, poleg vzpostavitve nadzora nad ukrepi.
d) Sodelovanje
LkSG predpostavlja, da je podjetje, v določenih okoliščinah, lahko zavezano prekiniti poslovni odnos. Poleg tega lahko podjetju grozijo hude sankcije v primeru kršenja zavarovanih pravnih dobrin. Zato je sodelovanje in kooperacija slovenskih dobaviteljev z nemškimi naročniki vsekakor svetovana.
Nadaljnji razlog za ažurno seznanitev s predpisi LkSG je predlagana evropska zakonodaja, kjer Evropska komisija načrtuje sprejetje in implementacijo predloga Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, ki ga je objavila 23.2.2023. Predlog vsebuje tudi obširnejši nabor obveznosti in ukrepov kot sam LkSG.
Več informacij lahko najdete na spodaj navedenih informacijskih spletiščih:
v nemškem jeziku:
- https://www.bafa.de/DE/Lieferketten/Multilinguales_Angebot/multilinguales_angebot_node.html
- https://www.bafa.de/DE/Lieferketten/Berichtspflicht/berichtspflicht_node.html
- https://www.csr-in-deutschland.de/DE/Wirtschaft-Menschenrechte/Umsetzungshilfen/umsetzungshilfen.html
v angleškem jeziku: