Letna novinarska konferenca Slovensko-nemške gospodarske zbornice
V ponedeljek, 20. junija 2022, je v hotelu Antique Palace potekala letna tiskovna konferenca Slovensko-nemške gospodarske zbornice, v okviru katere smo, skupaj s predstavniki gospodarstva, predstavili in komentirali rezultate 19. letne raziskave o gospodarskem stanju in naložbeni klimi v Sloveniji. V raziskavi so sodelovala nemška in tuja podjetja s sedežem v Sloveniji. Od leta 2006 se raziskava istočasno izvaja v 15 drugih državah Srednje in Vzhodne Evrope.
Najpomembnejši cilj raziskave je bil identificirati tiste lokacijske dejavnike, zaradi katerih je Slovenija privlačna za nemške vlagatelje in hkrati identificirati morebitne šibke točke, katerih izločanje lahko dodatno spodbudi pripravljenost za naložbe.
Kot je povedala Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, je Slovenija na splošno zelo privlačna kot poslovna lokacija. »Zadovoljstvo s posameznimi dejavniki lokacije je bilo tudi letos zadovoljivo visoko, medtem ko je pri drugih dejavnikih prostor za izboljšave.
Temeljno pozitivna ocena Slovenije kot poslovne lokacije izhaja predvsem iz njenega članstva v EU. 89 odstotkov anketirancev meni, da je to jasna lokacijska prednost. Zelo cenjena je tudi kakovost lokalnih dobaviteljev. Več kot dve tretjini vprašanih je zadovoljnih ali celo zelo zadovoljnih z lokalnimi dobavitelji. 63 odstotkov anketiranih nemških podjetij ceni znanje in izkušnje lokalnih zaposlenih, 52 odstotkov pa njihovo predanost in pripravljenost za delo.«
Na drugi strani von Bohnstein navaja prostor za izboljšave: »Z javno upravo je na primer zadovoljnih le 29 odstotkov anketirancev. 82 odstotkov jih meni, da je treba v boju proti korupciji nadoknaditi zaostanek. 44 odstotkov podjetij je gospodarsko politiko ocenilo le s povprečno oceno.« Po besedah predsednice je tudi trg dela ena od šibkih točk Slovenije, saj je več kot polovica anketirancev (55 odstotkov) je nezadovoljna z delovnopravno zakonodajo. 67 odstotkov anketirancev se pritožuje zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev, 56 odstotkov pa jih trpi zaradi visokih stroškov dela. K temu je treba prišteti še visoko davčno obremenitev, ki bremeni 63 odstotkov podjetij.
Kot je izpostavila Katja Stadler, direktorica Deslo – AHK, poslovne storitve d.o.o., je obdavčitev plač v Sloveniji je še vedno zelo visoka: »Naredili smo kalkulacije obdavčitve slovenskih plač v primerjavi Nemčijo in Avstrijo – za 2.300 in 3.700 evrov bruto plače, moramo v Sloveniji v povrečju plačati za 300 do 400 evrov več dajatev.« Katja Stadler je izpostavila, da si želijo nemški investitorji, ki se obračajo na zbornico, dobro plačati svoje zaposlene in zato ne sprašujejo o znesku minimalne plače, ampak o dajatvah na plače in tudi nagrade zaposlenih. »In tukaj je potreben razmislek o obdavčitvi plač v vseh razredih, saj je le ta med odločilnimi faktorji pri odločitvi nemških podjetij za investiranje v Slovenijo.«
Medeja Lončar, članica nadzornega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija je povedala, da je t. i. trend nearshoring-a, ko nemška podjetja preusmerjajo proizvodnjo nazaj v Vzhodno Evropo, zelo močan in tukaj ima Slovenija zagotovo veliko konkurenco: »Srbija v zadnjem času veliko nemških podjetij, saj imajo strokovno in tehnološko zavzet ter produktiven kader. Poleg tega pa je Srbija uspešna tudi pri privabljanju nemških investicij, saj vlada in pristojne institucije odlično sodelujejo na tem področju in privabljajo tudi vedno več visokotehnoloških investicij.« Medeja Lončar je tako pozvala k razmisleku: »Slovenija bo morala zato razmisliti, kako se dobro pozicionirati na tem področju. Ena izmed priložnosti je zagotovo kibernetska varnost pa tudi področje trajnostnega razvoja – tukaj je Slovenija v prednosti pred marsikaterimi državami, tudi pred Srbijo, ki ima precej nižje standarde na tem področju.«
Andrej Šafarič, član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in vodja pravne službe Bayer d.o.o. je kot prednost Slovenije izpostavil stabilno poslovno okolje, zaradi katerega nemška podjetja v Sloveniji tudi ostajajo. »Geografsko stičišče poti, ki se križajo ravno v Sloveniji, je še vedno eno od ključnih.« Kot je dejal Šafarič, si je Slovenija vedno prizadevala, da se zgleduje po Nemčiji, hkrati pa sta se Hrvaška in Srbija vedno zgledovali po Sloveniji: »Kljub temu pa se bojim, da smo marsikje kot država zaspali, tudi z vidika privabljanja novih investicij.« Ob tem Šafarič poudarja, da sta za uspeh ključni večja fleksibilnost na trgu dela in na področju obdavčitev.
POVZETEK RAZISKAVE
Ključne ugotovitve 2022:
- Rezultati ankete kažejo, da bo gospodarska aktivnost v Sloveniji v primerjavi z evroobmočjem tudi v letu 2022 ostala močna.
- Slovenija postaja vse bolj privlačna kot poslovna lokacija zaradi geografske lege in močnih dejavnikov, kot so kakovost in razpoložljivost lokalnih dobaviteljev, visoka usposobljenost ter zanesljivost zaposlenih.
1. Gospodarske razmere ostajajo pozitivne.
2. Zavezanost Sloveniji kot poslovni lokaciji ostaja visoka.
3. Naložbe v raziskave in razvoj ostajajo visoke.
4. Slovenija ohranja svoj položaj v regionalni primerjavi; pri nekaterih dejavnikih je celo izboljšala svoj položaj.
5. Kot glavne izzive podjetja navajajo davčno obremenitev, togo delovno zakonodajo in predvsem pomanjkanje kvalificiranih delavcev.
