Trajnostni razvoj in tehnologija
Posamezniki in organizacije se lahko tako lažje medsebojno povezujejo in koristijo tehnološke novosti, ki jasno vplivajo na uspešnost celotne družbe. Spremljanje in evalvacija sprememb emisij in uporabe nizko-emisijskih tehnologij vplivajo na končni ekološki prag.
Predvideno je, da se bo v prihodnosti s povečanjem števila migracij povečala tudi zahteva po ustrezni tehnološki podpori. Čez približno deset let bo 2/3 vseh ljudi živelo v urbanih območjih, tretjina v metropolah z najmanj 500 tisoč prebivalci. Izziv ne bo le mobilnost med mesti, ampak tudi mobilnost znotraj mesta, ki bo zahtevala ustrezne tehnološke rešitve. V ospredju bodo predvsem e-mobilnost in druge tehnološke inovacije.
Širši pogled
V primeru večje skupine zainteresiranih, lahko javnost hitreje ‘opazi’ učinke in posledice trajnostnih ukrepov. Zato je pomembno, da svoj fokus poleg Slovenije usmerimo in razširimo na Avstrijo, Balkan, države Višegrajske skupine in vse do baltskih držav. Natančneje rečeno, bo obravnavanih 12 držav, ki so članice Pobude treh morij (3SI, TSI, I3M). Vključujejo države, ki na severu mejijo na Baltsko morje, na jugozahodu na Jadransko morje in na jugovzhodu na Črno morje. Že bežen pregled teh držav razkrije, da se znotraj njih trenutno dogaja marsikaj:
Kaj se dogaja v Sloveniji in sosednji Avstriji?
Ljubljana, glavno mesto Slovenije, je prva prestolnica EU, ki je objavila »zero waste načrt«, mesto pa se ponaša tudi z velikim deležem zelenih površin na prebivalca. Medtem postaja Dunaj, glavno mesto Avstrije zgled celotni državi, saj ponuja številne trajnostne storitve. To vključuje ozaveščeno nakupovanje, ekološko kmetijstvo, pametno infrastrukturo ter dejstvo, da več kot tretjino porabe energije pokrivajo obnovljivi viri energije.
Kakšne so razmere v nekaterih balkanskih državah?
Hrvaško glavno mesto Zagreb je leta 2019 sprejelo akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebje (SECAP) in se zelo zavzema za izvajanje okolju prijaznih rešitev. Bukarešta, glavno mesto Romunije, se je posvetila napredku na področju električne mobilnosti. Trenutno poteka razpis za razširitev voznega parka električnih avtobusov na dodatnih 100 avtobusov. Glavno mesto Bolgarije, Sofija, in njena občina ter Evropska investicijska banka (EIB) sta podpisali okvirno posojilo v višini 60 milijonov EUR za razvoj okolijsko trajnostnega prometnega sistema v mestu.
Razmere v Višegrajski skupini
V češki prestolnici Pragi prihaja do velikih razlik med njenimi prebivalci in potniki, ki v mesto prihajajo le začasno. Približno četrtina prebivalcev Prage uporablja kot glavno prevozno sredstvo osebni avto, pri tistih, ki se vozijo na delo, pa je ta delež skoraj 50-odstoten. Glavno mesto Slovaške, Bratislava, postopoma prevzema pobude za e-mobilnost. V mestu trenutno močno prevladujejo osebni avtomobili, med katerimi se le majhen odstotek postopoma preusmerja v uporabo električnih avtomobilov. Glavno mesto Poljske, Varšava, je sprejelo načrt za podnebne ukrepe, s katerim želi do leta 2030 v primerjavi z letom 2007 zmanjšati emisije za 40 %. Budimpešta, Madžarska prestolnica, je do leta 2025 nameravala le v mestu namestiti dodatnih 900 polnilnih postaj, pred kratkim pa je naznanila, da bo 176 novih polnilnih postaj namenila tudi letališču v Budimpešti.
Kakšno je stanje v baltskih državah?
Estonsko glavno mesto Talin je bilo pred kratkim razglašeno za zeleno prestolnico Evrope 2023. V prestolnici Latvije, Rigi, živi približno tretjina latvijskega prebivalstva, tj. skoraj 700 tisoč ljudi, od katerih jih le približno 4 % kupuje nova vozila. To močno vpliva na razvoj krožnega gospodarstva Latvije. Mesto Vilna, ki je glavno mesto Litve, trenutno izvaja pobudo »Green Wave«. Ta vključuje zasaditev desetih milijonov grmovnic, 100 tisoč dreves in 300 tisoč različnih vrst ovijalk.
Trajnost in e-mobilnost
Trajnost se v mnogih primerih enači z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Prometni sektor je velik povzročitelj emisij, večja komercializacija električnih vozil pa lahko postane vzvod za zmanjšanje le teh emisij. Tržni potencial za e-mobilnost je ogromen in ga močno podpira evropski zeleni dogovor, ki med drugim predvideva 1 milijon polnilnih mest za električna vozila do leta 2025.
E-mobilnost bo za javnost postala koristna in primerna za promoviranje, ko jo bo mogoče uporabljati ne glede na območje, mesto, regijo ali državo. Pogoj za to je učinkovito koriščenje ekonomije obsega in povezanosti za vzpostavitev odprtega trga in odprtih poslovnih modelov, kar je tudi en od ključnih ciljev e-mobilnosti. Pridružite se nam pri prizadevanjih za uresničitev tega načrta!
Več informacij najdete na spletni strani www.e-clearing.net.
