Umetna inteligenca bo v prihodnje bistveno vplivala na konkurenčnost in produktivnost podjetij, je bilo slišati na Slovensko-nemškem forumu o umetni inteligenci, ki ga je 12. februarja 2024, v Ljubljani organizirala Slovensko-nemška gospodarska zbornica v sodelovanju z Veleposlaništvom Zvezne republike Nemčije v Sloveniji in Gospodarsko zbornico Slovenije.

Na dogodku so pomembni predstavniki vlade, raziskovalnih ustanov, kot tudi različnih podjetij iz Nemčije in Slovenije razpravljali o umetni inteligenci in njenem razvoju ter njeni regulaciji in uporabi v podjetjih.

Razpravljavci so se strinjali, da je akt o umetni inteligenci korak v pravo smer, a ga bo zaradi hitrega napredka tehnologije treba posodabljati.

Digitalizacija, ki zajema tudi vključevanje umetne inteligence v poslovne procese, je bistvena za krepitev konkurenčnosti in produktivnosti, je ob odprtju Slovensko-nemškega foruma o umetni inteligenci dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal.

Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je ob tem spomnila na decembra dosežen okvirni dogovor o evropskem aktu o umetni inteligenci. Pravila so namreč pomembna tudi za podjetja, saj jim omogoča pravno varnost, je poudarila.

"Umetna inteligenca je ključna tehnologija prihodnosti in kako jo bomo uporabili bo vplivalo na našo konkurenčnost in blaginjo," je prepričana nemška veleposlanica v Sloveniji Natalie Kauther. Vendar se umetna inteligenca ne ustavi pri mejah EU, zato se je del današnje razprave posvečal tudi naslavljanju te tehnologije v tujini, je pojasnila.

Največja akterja na svetovni ravni na področju umetne inteligence sta ZDA in Kitajska, medtem ko aktivnosti na tem področju krepi tudi EU. Po oceni izvršnega in znanstvenega direktorja Nemškega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (DFKI) Antonia Krügerja je zanimivo videti različne prioritete teh akterjev na področju umetne inteligence, kar predvsem odraža različne vrednote.

Na Kitajskem so med prioritetami nadzor in zagotavljanje državne varnosti ter spletna trgovina. V ZDA je med večjimi prioritetami oglaševanje in trženje, v Nemčiji pa uporaba v proizvodnji, kar je predvsem posledica industrijske naravnanosti tamkajšnjega gospodarstva.

V Evropi je po besedah Krügerja tudi več poudarka na odprtokodnih modelih umetne inteligence, kot recimo na Kitajskem in v ZDA. Na stari celini je v zadnjih nekaj letih prišlo do velikih premikov, razvilo se je tudi nekaj večjih igralcev, kot so Aleph Alpha, Mistral AI in Stability AI, je dejal. Krepita se tudi sodelovanje med članicami EU na področju raziskav in evropski ekosistem zagonskih podjetij s področja umetne inteligence.

Dopoldanski del foruma je sklenila panelna razprava o aktu o umetni inteligenci ter njegovem vplivu na konkurenčnost EU na tem področju.

Sodelujoči so se strinjali, da akt o umetni inteligenci predstavlja korak v pravo smer.

"Regulacija je pomembna, da se vzpostavi nekakšno igralno polje, za podjetja pa je pomembno da vedo, kakšne so omejitve pri njihovem delovanju," je ocenil Krüger. Vendar se je treba zavedati, da je regulacija zgolj prvi korak, zdaj bo morala slediti standardizacija, kar bo po njegovih besedah dolgotrajen proces.

Po oceni strokovnjaka za umetno inteligenco z Instituta Jožef Stefan Marka Grobelnika je akt dober kompromis, saj regulira uporabo umetne inteligence in ne njenega razvoja. Kot je dejal, je bliskovit razvoj dogodkov na področju umetne inteligence v zadnjem letu in pol presenetil tudi strokovnjake. Zaradi tega hitrega razvoja tehnologije pa bo treba zakonodajo temu tudi primerno posodabljati, je prepričan.

Na potrebo po prilagoditvi akta je opozorila tudi Franziska Brantner z nemškega ministrstva za gospodarstvo in podnebno politiko. Med večjim izzivom zdaj vidi implementacijo tega akta po državah članicah.

Akt o umetni inteligenci po oceni Špele Kern z ministrstva za digitalno preobrazbo omogoča inovativnost ter obenem krepi zaupanje. Strinjala se je tudi, da bo med večjimi izzivi prenos akta v državne zakonodaje.

Tako Krüger kot Brantner sta se strinjala, da EU potrebuje svoje lastne modele, vendar se v nasprotju z ZDA ne bo ustvarjalo bistvenih zaslužkov s samimi modeli, temveč predvsem z njihovo praktično uporabo.

Grobelnik je med drugim podjetjem svetoval, naj se na področju umetne inteligence ne usmerjajo nujno samo v to, kar je trenutno v središču pozornosti. "Področje umetne inteligence je veliko večje, kot se morda zdi," je poudaril. Kot je še dejal, se je treba osredotočati na prihodnost in ne preteklost ter dodal, da EU trenutno dejansko lovi dosežke ZDA izpred leta in pol.

V popoldanskem delu foruma so se razpravljalci dotaknili še različnih praks umetne inteligence iz Slovenije in Nemčije ter učinkov te tehnologije na različne gospodarske sektorje.

Vir: STA Znanost