AHK Slovenija tudi letos podelila Nagrado nemškega gospodarstva v sodelovanju s priznanima partnerjema: Veleposlaništvom Zvezne republike Nemčije v Ljubljani in IEDC-Poslovno šolo Bled. Nagrada je namenjena prepoznavanju pomembnih tehnoloških in gospodarskih inovacij podjetij, ki imajo dolgoročen pozitiven vpliv na družbo. Komisija je letos posebno pozornost namenila zeleni preobrazbi industrije, področju, ki je izjemno pomembno za prihodnost našega gospodarstva in našega planeta. 

Nagrado nemškega gospodarstva je letos izmed 20 prijavljenimi podjetji, ki se zavzemajo za zeleno preobrazbo industrije in dolgoročni pozitivni vpliv na družbo, prejelo podjetje Hidria. Med tremi finalisti pa sta bili še podjetji Roto d.o.o. in MAN Truck & Bus Slovenija d.o.o.

Na slavnostni podelitvi v Ljubljani je predsednica Nemško-slovenske gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein dejala, da trajnostni pristop v ospredje postavlja vse več podjetij, kar je nedvomno razlog za optimizem. Prepričana je, da bo evropsko gospodarstvo s prilagodljivostjo sposobno nasloviti številne izzive, s katerimi se sooča.

Namestnica nemške veleposlanice Eva-Ricarda Willems se je strinjala, da je nemško gospodarstvo v slabših razmerah, kot bi si želelo, a je prepričana, da so obeti boljši, kot ocenjujejo mnogi. Nemčija se z energetsko krizo po njenih besedah namreč spopada bolje od večine napovedi, odločno je naslovila tudi problematiko pomanjkanja delovne sile. »Nemško gospodarstvo trenutno mogoče res ni v najboljši formi, a je na pravi poti, da jo znova doseže,« je poudarila.

Optimizem glede gospodarskih obetov je izrazil tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Poudaril pa je, da mora Evropska komisija storiti več za razvoj evropske industrije, saj bo ta sicer le stežka tekmovala s kitajsko in drugimi. Han je ob tem pozdravil "tradicionalno dobro" gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo.

Podrobnejšo gospodarsko napoved za letos je predstavil namestnik direktorja centra za makroekonomijo in raziskave ter vodja raziskav na münchenskem inštitutu za gospodarske raziskave Ifo dr. Klaus Wohlrabe. Kot je dejal, nemško gospodarstvo trenutno zaznamuje precejšnja negotovost, kar je nedvomno problematično, saj med drugim duši investicije. Vendar pa se je kazalnik gospodarske klime v Nemčiji, ki ga izračunava Ifo, marca opazno zvišal. K temu so pripomogla predvsem manj črnogleda pričakovanja podjetij za prihodnje mesece.

Največ upanja za izboljšanje gospodarskih razmer v EU po njegovih besedah trenutno prinaša pričakovano letošnje znižanje obrestnih mer. »Zavedati pa se moramo, da bo minilo kar nekaj časa, preden bo znižanje obrestnih mer prineslo oprijemljive rezultate,« je poudaril.

V delu strokovne javnosti se je v zadnjem času spet pojavila oznaka Nemčije kot "bolnika Evrope". Wohlrabe se s takšno oceno ne strinja. »Je pa res, da se Nemčija trenutno sooča z več izzivi kot nekatera druga evropska gospodarstva,« je dodal.

Na prihodnjo gospodarsko rast evrskega območja in širše bo po njegovih besedah močno vplival nadaljnji razvoj geopolitičnega dogajanja. Dolgoročneje bo imela zelo pomembno vlogo demografija, česar pa se mnogi kljub številnim opozorilom še ne zavedajo oz. se ne zavedajo dovolj, je pojasnil.

O strategijah podjetij za krepitev rasti so govorili tudi na okrogli mizi. Direktorica Roto Group Nuša Pavlinjek Slavinec je poudarila, da se je kot zelo pravilna odločitev izkazal zgodnji prehod na čim bolj trajnostno poslovanje. Podjetja, ki so se sposobna hitro prilagajati, bodo rast po njenih besedah dosegala v vseh razmerah.

Tudi v Hidrii, po besedah glavnega direktorja Bojana Gantarja, že žanjejo sadove zgodnjega vlaganja v zeleno preobrazbo. Kot pomemben partner avtomobilske industrije hitro občutijo vsak upad povpraševanja, zato se jim zdi pomembno, da pri oblikovanju trendov sodelujejo in jim ne le sledijo.

Direktor MAN Truck & Bus Slovenija Jan Löwhagen se je strinjal, da je transportni sektor vedno kazalnik širših gospodarskih razmer. Ker v zadnjih letih ogromno sredstev in časa namenjajo elektrifikaciji tovornih vozil, je izpostavil problematiko pomanjkanja polnilne infrastrukture. Z njo se stalno soočajo, a imajo nanjo le malo vpliva. »Države morajo pospešiti prehod na električno mobilnost,« je dejal.

Wohlrabe ter profesor in predstojnik Jean Monnet katedre za denar in finance na ljubljanski Ekonomski fakulteti Mojmir Mrak sta se osredotočila na nepredvidljivost poslovnega okolja kot enega največjih zaviralcev razvoja. Kot je dejal Mrak, je nepredvidljivost trenutno večja kot kadarkoli, zato bi si morale vlade po njegovih besedah prizadevati za stabilizacijo razmer, kar predstavlja pomemben ukrep za razvojni pospešek. »Manjka konkreten načrt. Premalo je komunikacije in obveščanja javnosti,« je dodal Wohlrabe.

 Vir: STA

Galerija