"Gradimo prihodnost: Inovativna infrastruktura za prihodnost Slovenije"

V okviru Evropskega tedna mobilnosti je Slovensko-nemška gospodarska zbornica 18. septembra organizirala Forum o infrastrukturi 2024, na katerem so razpravljali o prihodnjih trendih na področju mobilnosti in izzivih za sodobno infrastrukturo. Hkrati je bil poudarek na vprašanju, v kolikšni meri so države v Evropi sposobne in pripravljene zagotoviti inovativno infrastrukturo z ustreznimi projekti in naložbami.

Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je to problematiko pojasnil s slovenske perspektive. Poudaril je, da se naložbe v infrastrukturo v Sloveniji stalno povečujejo, zlasti pri modernizaciji železniškega omrežja, ki je pomemben del prometne infrastrukture v državi. Med najpomembnejšimi infrastrukturnimi projekti, ki trenutno potekajo v Sloveniji, sta gradnja nove dvotirne železniške proge med Divačo in Koprom, ki bo skrajšala čas potovanja za približno eno uro, ter gradnja dvotirne železniške proge med Mariborom in Lipnico v Avstriji.

Sven Altenburg, vodja oddelka za mobilnost in transport pri Prognos AG, ki se ukvarja z analizo in svetovanjem v Švici in Nemčiji, je v svojem osrednjem govoru izpostavil številna ključna vprašanja v zvezi z infrastrukturo prihodnosti.

Opozoril je na dejstvo, da je preusmeritev sredstev s cestne infrastrukture ključnega pomena za doseganje podnebnih ciljev v Evropi. Glavno vprašanje se glasi: »Kdo lahko izpelje ta projekt? So to javni deležniki, ki imajo prazne žepe in se soočajo s spreminjajočim se političnim okoljem ali  pa bodo morali zasebni deležniki vložiti več sredstev?« Že samo spremembe življenjskih in delovnih navad, kot je delo na daljavo, dolgoročno vplivajo na mobilnost. Več kot 25 % prebivalcev EU zdaj redno dela od doma, kar pomembno vpliva na prihodnje načrtovanje infrastrukture.

V okviru panela "Preobrazba mobilnosti: Sledenje tehnološkim razvojem, političnim zahtevam in družbenim trendom" sta Tomaž Bratina, vodja prodaje pri MAN Truck & Bus Slovenija, in Iztok Štrukelj, direktor razvoja poslovanja pri Arriva Group Slovenija, predstavila vpogled v preoblikovanje prometnih sistemov in tehnološke inovacije na področju mobilnosti.

Drugi panel se je osredotočil na prihodnost infrastrukture v Sloveniji. V vsebinsko zelo zahtevni panelni razpravi so sodelovali Janez Krašnja, vodja letalskega managementa pri Fraport Slovenija; Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper; Aleš Napast, direktor pri Siemens Mobility; Aleš Mihelič, svetovalec upravi Slovenskih železnic; in Miha Trunkelj, direktor za poslovni razvoj in energetsko tranzicijo pri IMP Promont ter generalni sekretar Slovenskega združenja za vodik.

Kot je pojasnila Nevenka Križan, je Luka Koper pripravljena na nove izzive: "Lani smo sprejeli strategijo, ki predvideva naložbe v skupni vrednosti 800 milijonov evrov. Največja naložba je širitev prvega pomola, ki bo bistveno povečala zmogljivost pretovora kontejnerjev. S tem bomo lahko tudi v celoti izkoristili zmogljivejši drugi tir med Divačo in Koprom."

Razmere v letalskem prometu v Sloveniji se po navedbah Krašnje izboljšujejo: »Samo v tem letu je ljubljansko letališče zabeležili rast števila potnikov za 14 %, v primerjavi s prejšnjim letom. Kljub izboljšanju letalskih povezav, stremimo k dodatnemu povečanju mreže letov tudi v prihodnje.« Krašnja je prav tako mnenja, da so naložbe v železniški sektor vedno bolj pomembne, saj ta trenutno ne ustreza zahtevam in zmogljivostim današnjega časa.

Predstavnik Slovenskih železnic je odgovoril, da si podjetje vselej prizadeva uporabniku nuditi prijazno in učinkovito mobilnost za vsakodnevno vožnjo. Mihelič se zaveda trenutnih pomanjkljivosti železniškega prometa, katere želijo s pomočjo digitalizacije in pametnega upravljanja izboljšati, s tem pa omogočiti osnovo za razvoj logistike v Sloveniji.

Industrija je že pripravila trajnostne rešitve za preoblikovanje infrastrukture, na kar je ob koncu opozoril tudi Napast: »Vse večji trend postaja uporaba vodika, kar prinaša nove izzive na področjih proizvodnje, distribucije in skladiščenja zelenega vodika.« V prihodnosti bo na tem področju zagotovo potrebna tudi politična odločitev na ravni EU.

Vir: STA, The Slovenia Times, AHK Slovenija

Galerija slik - Marko Ocepek

Infrastructure Forum 2024 – Video (STA)