FDI Summit Slovenia 2023: Slovenija mora uvesti še številne prilagoditve in reforme za boljši izkoristek državnega potenciala in večjo gospodarsko rast

28. februarja 2023 je Ljubljani potekal dogodek na temo investicijskega okolja v Sloveniji – FDI Summit Slovenia 2023, v organizaciji Slovensko-nemške gospodarske zbornice, Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in medija The Slovenia Times. Z željo po oblikovanju pogojev za odprto poslovno okolje, za privabljanje neposrednih tujih naložb in za ustvarjanje bolj prijaznega ter stimulativnega delovnega okolja za visoko usposobljeno delovno silo, mora Slovenija uvesti še številne prilagoditve in reforme za boljši izkoristek državnega potenciala in večjo gospodarsko rast.

Finančni minister Klemen Boštjančič je v svojem pozdravnem nagovoru dejal: »Čakajo nas številne reforme, med drugim zdravstvena in davčna reforma, reforma javnega sektorja in stanovanjske politike. Vse to, da bi lahko povečali konkurenčnost slovenskega gospodarstva in ob tem tudi zagotovili stabilne prihodke v proračun.« Medsebojno sodelovanje na področju gospodarstva tako znotraj kot tudi izven države je poudarila tudi predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein in ob tem izpostavila nujnost sodelovanja Slovenije z nemško vlado. Prav tako kot finančni minister je opozorila na težave na področju birokracije, zdravstvenega sistema, zaposlovanja in težav pri nagrajevanju zaposlenih. Pomembnost mednarodnega sodelovanja je izpostavila tudi Metka Tekavčič, dekanja Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, saj prav njena fakulteta aktivno sodeluje na različnih mednarodnih projektih. Ob tem je ključnega pomena tudi njeno zagotavljanje nujno potrebnega kadra za samo državo.

Zagotavljanje kadra pa je sedaj v spreminjajoči se geopolitični situaciji, ki smo ji priča v zadnjih mesecih in letih, postal velik svojevrsten izziv. Evropa in svet se trenutno srečujeta z velikimi spremembami v dobavnih verigah tako na področju delovne sile kot tudi z novim zakonom o dolžnosti skrbnega ravnanja v dobavnih verigah.

Stanje slovenskega poslovnega okolja: kako povečati obseg tujih investicij

V okviru razprave o konkurenčnosti, je direktor Hidrie Holding dr. Iztok Seljak poudaril, da tuji investitorji v določeno državo pridejo zaradi velikosti trga oz. nizke cene delovne sile, kar Slovenija še ni zmožna do cela ponuditi in mora poiskati priložnosti, s katerimi bi zvišali dodano vrednost. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je dejal, da želi vlada povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ne le na področju tujih neposrednih investicij, ampak tudi na drugih področjih. O nujnosti pomena spremembe davčnega sistema je opozorila direktorica Interzero mag. Darja Figelj: »Če želimo dobrega delavca nagraditi z zvišanjem plače, mu država pobere več kot polovico zvišanja. To precej ubija slovensko konkurenčnost.« Direktor Brinoxa Uroš Kušar je pojasnil pomembnost ureditve trga delovne sile, vendar opozoril, da je pri iskanju delovne sile pomembna kakovost in specializacija le te. S tem se je strinjal tudi generalni direktor ebm-papst Slovenija mag. Aleš Poljanšek, ki je ocenil, da je v Sloveniji veliko govora o delu, vendar podatki kažejo drugače. Slovenski delavnik je v povprečju dolg le 37,5 ure, kar je manj kot drugje, še posebej v primerjavi na globalni ravni.

Uspešno privabljanje in zadrževanje kadrov

Težave slovenskega trga dela je mogoče razdeliti na dva dela. Prvi vključuje prevelik razkorak med upokojevanjem in vstopanjem na trg dela, drugi pa zapletene administrativne postopke za tuje delavce, je ocenil izvršni direktor in solastnik kadrovskega podjetja Kariera Tilen Prah. Direktorica upravljanja človeških virov v družbi DB Schenker Europe dr. Rebecca Koch je izpostavila, da Slovenija ni edina, ki intenzivno išče delavce. »Zavedati se je potrebno, kako močna je konkurenca pri pridobivanju talentov.« Direktor BSH Hišni aparati Boštjan Gorjup je opozoril predvsem na stanovanjsko politiko. »Če si strokovnjak ne bo mogel privoščiti primernega stanovanja, bo priložnosti iskal drugje.« Direktorica družbe Fraport Slovenija dr. Babett Stapel je predstavila svoje izkušnje pri iskanju primernih delavcev. Izzivi, ki se kažejo na področju delovne sile, so izzivi Evrope kot celote in ne le Slovenije, je poudaril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Po njegovih besedah slovenske univerze nedvomno lahko zagotovijo dovolj dobro izobrazbo; težava je preskromno zanimanje mladih za nekatera področja, kar se že kaže tudi na trgu dela.

Kaj storiti, za ublažitev naraščajočih geopolitičnih tveganj?

V luči naraščajočih geopolitičnih tveganj, je profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak izpostavila, da se EU trentuno spopada s kar nekaj problemi, med katere sodita tudi velika odvisnost od tujih energentov in nekaterih strateških surovin ter pomanjkljiva sposobnost samoobrambe. Ključni izzivi, katere bi morala nasloviti Slovenija, so po njegovih besedah iskanje priložnosti znotraj obstoječih makroekonomskih okvirov, pregled trenutnih razvojnih prioritet, izvedba strukturne reforme in intenzivno nadaljevanje internacionalizacije gospodarstva.

O položaju slovenskega gospodarstva v luči naraščajočih geopolitičnih tveganj so govorili tudi na okrogli mizi. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je poudaril, da potrebuje Slovenija bolj kot kadar koli prej trden družbeni dogovor: »Ena največjih težav je obdavčitev plač, kjer bo potrebno narediti korak naprej.« Po mnenju ustanovitelja in direktorja družbe Riko ter predsednika Alumni Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Janeza Škrabca ima slovensko gospodarstvo tudi v zaostrenih geopolitičnih razmerah vse potenciale za uspeh. »Tekmujemo z močnimi tekmeci, a smo lahko samozavestni,« je prepričano zaključil diskusijo in s tem tudi konferenco.

Vir: STA, The Slovenia Times (1,2,3,4)

Galerija slik