Digitalizacija omogoča delodajalcem, da se bolj prilagodljivo odzovejo na osebne okoliščine zaposlenih in povečajo produktivnost. Hkrati pa obstaja tveganje, da je lahko pravica delavcev do počitka ogrožena zaradi stalne dosegljivosti – bodisi prek e-pošte ali telefona.
Slovenski zakonodajalec je ta vprašanja naslovil z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in uvedel celovito pravico do odklopa. Člen 142.a zavezuje delodajalce, da sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da delavci med svojimi počitki ali upravičenimi odsotnostmi niso dosegljivi. Torej, delodajalec mora sprejeti ukrepe, ki preprečujejo, da bi delavca izven delovnega časa klical, mu pošiljal e-pošto ali sms sporočila. Ti ukrepi morajo biti urejeni v panožnih kolektivnih pogodbah in pisno sporočeni delojemalcem. Če taka kolektivna pogodba ne obstaja, morajo biti ukrepi določeni na drugi pogodbeni ravni. Na določenih področjih javnega sektorja – na primer v zdravstvu – pa ostaja pripravljenost na delo še naprej dovoljena.
Delodajalci morajo do 16. novembra 2024, v svojih organizacijah uvesti pravico do odklopa. To lahko storijo s posodobitvijo internih pravilnikov o delovnem času, ali pa z individualnimi spremembami pogodb o zaposlitvi. Zakonodajalec ne opredeljuje natančno, kateri ukrepi morajo biti sprejeti, zato imajo delodajalci pri izvajanju določen manevrski prostor. Ti ukrepi lahko vključujejo npr. tehnične omejitve dostopa do komunikacijskih naprav zunaj delovnega časa ali pobude ozaveščanja. Kršitve se lahko kaznujejo z globami v višini od 1.400 do 4.000 EUR. Pravilo obrnjenega dokaznega bremena ščiti delavce, saj mora delodajalec dokazati, da je ustrezne ukrepe izvedel.
S to novelo je Slovenija postala ena prvih držav članic EU, ki je pravico do odklopa zakonsko uredila. Na koncu je treba poudariti tudi naslednje: če delodajalec izjemoma vzpostavi stik z delavcem zunaj delovnega časa, se to šteje za nadurno delo, ki ga je treba nadomestiti oz. izplačati v skladu s splošnimi pravili delovnega prava.