Po prvih ocenah nemškega Destatis-a je bil cenovno prilagojeni bruto domači proizvod (BDP) leta 2023 za 0,3 % nižji kot leto prej.
Bruto dodana vrednost v proizvodnem sektorju se je leta 2023 na splošno zmanjšala za 2,0 %. Ta sektor predstavlja velik delež predelovalne industrije (skoraj 85 %, brez gradbeništva) in je leta 2023 zabeležil cenovno prilagojen padec v višini -0,4 %.
Pozitivno spodbudo sta dali predvsem avtomobilska industrija in proizvodnja drugih vozil v predelovalnem sektorju.
Poslabšanje pogojev financiranja je bilo še posebej opazno v gradbeništvu, ki je leta 2023 zabeležilo manjšo cenovno prilagojeno rast v višini 0,2 %.
Informacijski in komunikacijski sektor je dosegel najvišjo cenovno prilagojeno rast v višini +2,6 % in tako nadaljeval svojo dolgoletno rast, ki se je upočasnila le v prvem letu kronike v letu 2020.
Cenovno prilagojena zasebna potrošnja se je leta 2023 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala za 0,8 %, kar je občutno nižje od stanja v predkriznem obdobju leta 2019 (-1,5 %). Predpostavlja se, da so bile glavni razlog za ta upad visoke cene življenjskih potrebščin.
Kljub padajočim cenam se je uvoz bolj zmanjšal kot izvoz. Posledično je to pozitivno vplivalo na trgovinsko bilanco, ki je podpirala bruto domači proizvod (BDP).
Leta 2023 je gospodarsko proizvodnjo v Nemčiji v povprečju ustvarjalo 45,9 milijona zaposlenih, kar pomeni 0,7-odstotno povečanje oz. 333.000 oseb več v primerjavi s prejšnjim letom.
Kljub nadaljnjim vladnim ukrepom je država uspela zmanjšati svoj finančni primanjkljaj. Leta 2023 je javnofinančni primanjkljaj znašal 82,7 milijarde EUR, kar je približno 14 milijard EUR manj kot leta 2022.
Delež javnofinančnega primanjkljaja v letu 2023 je znašal 2,0 % BDP v tekočih cenah, kar je bilo bistveno manj kot v prejšnjih treh letih in pod evropsko referenčno vrednostjo 3 % iz Pakta za stabilnost in rast, ki je bila do vključno leta 2023 odložena.