Med ključnimi novostmi je javno poročanje o davčnih dohodkih, ki ga bodo morale izvajati družbe z letnim prometom nad 750 milijonov evrov. Ta poročila bodo javno dostopna prek AJPES in spletnih strani podjetij ter bodo morala ostati na voljo najmanj pet let. Po ocenah ministrstva bo ukrep vplival na 14 slovenskih podjetij.
Poleg tega novela uvaja trajnostno poročanje, ki od velikih družb zahteva vključitev trajnostnih dejavnikov, kot so okolijski, socialni in upravljavski (ESG), v poslovne strategije, medtem ko bodo mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, temu zavezana od leta 2026 dalje.
Pomembna sprememba je tudi uvajanje obveznih spolnih kvot v vodstvih družb. Velike borzne družbe in podjetja z večinskim državnim lastništvom bodo morale zagotoviti najmanj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola v organih nadzora ali 33-odstotno zastopanost v organih vodenja in nadzora ter med izvršnimi direktorji, s čimer se zagotavlja tudi pravica do podatkov in pravnega varstva neizbranim kandidatom iz manj zastopanega spola.
Novela spreminja tudi merila za razvrščanje podjetij po velikosti, tako da dviguje letni prag realizacije prihodkov za velike družbe s 40 na 50 milijonov evrov, prag za aktivo pa z 20 na 25 milijonov evrov, kar bo razbremenilo določena podjetja nekaterih administrativnih obveznosti. Prav tako zakon določa, da morajo družbe in samostojni podjetniki jasno označiti svoje poslovne prostore z imenom in sedežem podjetja.
Kljub temu se opozarja na več vidikov, kjer novela presega minimalne zahteve direktiv in uvaja dodatne administrativne obremenitve, kar bi lahko negativno vplivalo na konkurenčnost podjetij na enotnem trgu. Med izpostavljenimi pomisleki so zahteve po objavi davčnih informacij v letnem poročilu, kar ni predvideno z evropsko direktivo, in dodatna administrativna bremena, kot je obveznost posredovanja podatkov Zagovorniku načela enakosti. Poleg tega novela širi krog subjektov, ki morajo pripravljati trajnostna poročila, kar presega zahteve direktive, ter omejuje vlogo neodvisnih ponudnikov pri ocenjevanju teh poročil, kar bi lahko vodilo v zmanjšanje konkurence in dolgoročno nižjo kakovost poročil.
Vir: Gov.si