A/Stabilna bonitetna ocena Slovenije temelji na uspešnem in vzdržljivem gospodarstvu, ki ga podpirajo dobri zunanji dosežki, ugoden dostop do trga in dolga ter preudarna fiskalna politika, ki podpira postopno zmanjševanje primarnega primanjkljaja. Odvisnost Slovenije od uvoza ruskega zemeljskega plina je visoka, čeprav se vse bolj zmanjšuje (približno 50 % med januarjem in novembrom 2022), vendar različni energetski viri - med katerimi poraba plina predstavlja približno 15 % porabljene energije - in nenehna diverzifikacija oskrbe z energijo prek alternativnih dobaviteljev, kot so Alžirija, Hrvaška in Madžarska, podpirajo pričakovanje agencije Scope, da se bo makroekonomska stabilnost ohranila. Dolgoročno naj bi pobude vlade za krepitev energetske učinkovitosti države, vključno s predvidenim akcijskim načrtom za popolno opustitev uporabe ruskega zemeljskega plina do leta 2025, dodatno diverzificirale nabor energetskih virov in pripomogle k večji vzdržljivosti Slovenije pred zunanjimi krizami.
Po 5,4-odstotni rasti v letu 2022 pričakuje Scope v letošnjem letu 1,0-odstotno gospodarsko rast. Med tem ko se v letu 2024 se zaradi postopnega okrevanja notranjega in zunanjega povpraševanja pričakuje 2, 3-odstotno gospodarsko rast. Javnofinančni primanjkljaj naj bi leta 2023 zaradi začasnih ukrepov, uvedenih za ublažitev visokih cen energije, znašal 5,2 % BDP, kar ustreza 2 % BDP oziroma 1,2 milijarde EUR. Stabilna napoved vpliva na oceno agencije Scope, ki meni, da so tveganja za bonitetne ocene v naslednjih 12 do 18 mesecih uravnotežena.
Vir: Scope Ratings