Ob sprejetju nemškega Zakona o dolžnosti skrbnega ravnanja v dobavnih verigah (Lieferkettensorgfaltspflichtgesetz – LkSG) in osnutka zakona o dobavnih verigah na evropski ravni, se je razvnela burna razprava o njunem izvajanju. Kaj zakon prinaša za nemška podjetja in njihove slovenske dobavitelje? Ali se obeta krovni evropski zakon? Za vas smo povzeli ključne informacije.
V Nemčiji bo t. i. zakon o dobavnih verigah začel veljati 1. januarja 2023 in bo sprva veljal za podjetja z najmanj 3.000 zaposlenimi, od leta 2024 pa z najmanj 1.000 zaposlenimi. Glavni cilji zakona so izboljšanje človekovih pravic, uveljavljanje prepovedi dela otrok in prisilnega dela ter prepoved škodovanja okolju. Zakon skupno zajema enajst mednarodnih konvencij o človekovih pravicah.
Kaj zakon prinaša za nemška podjetja?
Vsako nemško podjetje bo v skladu z zakonom odgovorno za celotno dobavno verigo. To pomeni za izvajanje ukrepov lastne poslovne enote, pa tudi ukrepov neposrednega dobavitelja in posrednega dobavitelja. Te obveznosti skrbnega preverjanja vključujejo:
1. vzpostavitev sistema upravljanja tveganj,
2. opredelitev internih odgovornosti,
3. izvajanje rednih analiz tveganja,
4. izdajo izjave o temeljnih načelih in poslanstvu,
5. vzpostavitev preventivnih ukrepov,
6. sprejemanje korektivnih ukrepov,
7. vzpostavitev pritožbenega postopka,
8. izvajanje postopkov za skrbnost oz. natančnost ter
9. dokumentacija in poročanje.
Podjetja bodo morala v skladu z novim zakonom obveznosti vzdolž oskrbovalne verige stalno dokumentirati ter njihovo izpolnjevanje beležiti v letnem poročilu. Organ, ki bo v Nemčiji skrbel za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo, je Zvezni urad za gospodarstvo in nadzor izvoza, ki bo spremljal poročila podjetij, preiskoval pritožbe in izrekal sankcije. Globe za kršitve bodo znašale do 800.000 evrov, za podjetja z letnim prometom nad 400 milijonov evrov pa dva odstotka povprečnega letnega prometa. Novi zakon tako za podjetja pomeni veliko birokratsko breme. Zlasti kritično je treba gledati na spremljanje skladnosti dobaviteljev s človekovimi in delavskimi pravicami.
Kaj to pomeni za slovenska podjetja?
»Za razliko od podjetij, ki so neposredno podvržena zakonu, dobavitelji sami ne morejo biti kaznovani ali izključeni iz oddaje javnih naročil.« (Odgovor nemške zvezne vlade z dne 19. aprila 2021, tisk 19/27707, str. 4).
Kljub temu je priporočljivo, da se slovenska podjetja ali dobavitelji seznanijo s sektorjem, ki mu pripada njihova stranka, in posledicami, ki iz tega izhajajo. Nemška podjetja, ki jih zakon zadeva, bodo preventivne ukrepe uveljavila pri neposrednih dobaviteljih. V skladu s četrtim odstavkom šestega člena zakona so to:
1. upoštevanje človekovih pravic in okoljskih pričakovanj pri izbiri neposrednega dobavitelja,
2. pogodbeno zagotovilo neposrednega dobavitelja, da bo izpolnjeval človekove pravice in okoljske zahteve, ki jih zahteva vodstvo podjetja, ter jih ustrezno obravnaval vzdolž dobavne verige,
3. zagotavljanje usposabljanja in izobraževanja za uveljavljanje pogodbenih zagotovil neposrednega dobavitelja iz druge točke,
4. dogovor o ustreznih pogodbenih mehanizmih spremljanja in njihovo izvajanje na podlagi tveganja za preverjanje skladnosti neposrednega dobavitelja s strategijo o človekovih pravicah.
Ti preventivni ukrepi ustrezajo kodeksu ravnanja, ki določa pričakovanja in dogovore. Potrdil ni treba pripraviti.
Nemški zakon o dobavnih verigah kot osnutek za zakon na evropski ravni?
Evropska komisija je 23. februarja 2022 sprejela predlog o spoštovanju človekovih in okoljskih pravic v dobavnih verigah. Ta povzema točke iz nemškega zakona o dobavnih verigah in se na eni strani uporablja za podjetja v EU z najmanj 500 zaposlenimi in neto prometom v višini najmanj 150 milijonov evrov, na drugi strani pa za podjetja v nekaterih sektorjih, ki intenzivno izkoriščajo vire, z več kot 250 zaposlenimi in neto prometom v višini najmanj 40 milijonov evrov. Zahteve glede skrbnega pregleda temeljijo na zahtevah iz nemškega zakona.
Predlog bo v kratkem predložen v odobritev Evropskemu parlamentu in Svetu EU. V kolikor bo direktiva sprejeta, jo bodo morale države članice v nacionalno zakonodajo prenesti v dveh letih. O sprejetju evropskega akta o dobavni verigi bomo poročali naknadno.
Povzeto po naslednjih virih:
Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (2021): Vprašanja in odgovori o zakonu o dobavni verigi (v nemščini)
Bundestag (2021): Zakon o skrbnem pregledu podjetij v oskrbovalnih verigah z dne 16. julija 2021 (v nemščini)
IHK Rhein-Neckar (o.J.): Zakon o dobavnih verigah – kaj čaka dobavitelje? (v nemščini)
Stanje: 7. april 2022