Osrednji gospodarski dogodek Slovensko-nemške gospodarske zbornice – Dan slovensko-nemškega gospodarstva 2022, je že tradicionalno potekal v partnerstvu z IEDC - Poslovno šolo Bled in gospodarstvenike povezal pod sloganom »Gospodarstvo s prihodnostjo, priložnost za zeleno poslovanje«.
V luči aktualnih geopolitičnih in gospodarskih izzivov, s katerimi se srečuje Evropa in posledično tudi Slovenija, je v uvodnem nagovoru dogodka, Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) izpostavila, da je energetski preobrat eden največjih izzivov današnjega časa, zato je pomembno, da naredimo korak nazaj in pogledamo na izziv kot celoto. »V naši zbornici imamo številna članska podjetja, ki uspešno premagujejo trenutne izzive, kot so posledice pandemije Covid-19, energetska kriza in motnje dobavne verige. In kot odgovor na te izzive, sta trajnost in zelena tranzicija pomembnejši kot kdajkoli prej, naloga naše zbornice pa je, da te najboljše prakse predstavimo, ter da slovenskim in nemškim podjetjem zagotovimo podporo, ki jo potrebujejo.«
Adrian Pollmann, nemški veleposlanik v Sloveniji je izpostavil, da je ekonomija iz obnovljivih virov tudi politična odločitev. »Zeleno poslovanje ni samo nuja, ampak je tudi priložnost in vidi se, da slovenska in nemška podjetja že zelo aktivno inovirajo. Ob 30-letnici praznovanja diplomatskih odnosov med državama, je pomembno povedati, da sta Slovenija in Nemčija izjemno močni partnerici. V središču geopolitičnega dogajanja je močan duh zaupnega sodelovanja, pomemben del tega sodelovanja pa so tudi nemška in slovenska podjetja, ki odlično sodelujejo. Ključno sporočilo je torej: Skupaj smo močnejši.« Prof. dr. Danica Purg, predsednica IEDC - Poslovne šole Bled, je izpostavila pomembost diskusije o temah trajnosti in zelenem poslovanju, hkrati pa dodala: »Nemčija ima v našem srcu poseben pomen, saj je bil tudi naš prvi tuji profesor na šoli iz Nemčije.«
Da je dobra novica ta, da se »nearshoring« – selitev delovnih procesov na bližnje geografske lokacije - s strani nemških podjetij še vedno dogaja in je zelo aktualno, je dejal dr. Volker Treier, izvršni direktor za zunanjo trgovino in član uprave Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK) v Berlinu, hkrati pa izpostavil, da je na področju energetike ključna beseda diversifikacija: »Vprašanje je, kako bomo dosegli ogljično nevtralno energetsko mešanico – Nemčija do leta 2035, Evropa pa do leta 2050? Cilj je zelo ambiciozen!« Dr. Terier je tudi poudaril, da je nemško gospodarstvo v boljši kondiciji kot trenutno izgleda, hkrati pa so na vidiku priložnosti, največja izmed njih je zagotovo zeleni dogovor in: »Boljši smo, če komuniciramo drug z drugim in če smo drug do drugega pošteni, saj se v Evropi s podnebnimi spremembami spopadamo na popolnoma drugačen način kot v Združenih državah Amerike«, je še dodal Treier.
Dr. Thomas Narbeshuber, podpredsednik BASF za Jugovzhodno Evropo in predsednik delovne skupine za JVE pri nemškem zunanjem gospodarskem združenju za Vzhodno Evropo (Ost-Ausschuss der Deutschen Wirtschaft) je v panelu poudaril, da je potrebno razmišljati predvsem o proizvodnji in ne samo o zeleni energiji, saj je sektor proizvodnje surovin največji porabnik energije: »95 % vseh proizvedenih izdelkov prihaja iz kemične industrije in za takšen obseg proizvodnje je potreben ogromen obseg količine zelene energije. Veliko povpraševanje po energiji v tem sektorju je namreč že bilo pred krizo v Ukrajini, zato Evropa potrebuje razumen pravni okvir na tem področju.« Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija je povedala, da je Siemens usmerjen v uporabo novih tehnologij in trajnostno rast: »Zato gremo v podjetju posledično v smer digitalizacije, katera je resnično potrebna in služi ljudem«.
V sklopu letošnjega Dneva slovensko-nemškega gospodarstva so potekale tudi interaktivne delavnice z našimi letnimi partnerji #FitForSustainability na teme trajnostne industrijske proizvodnje, trajnostnega in krožnega ravnanja z odpadki, trajnostne mobilnosti in trajnostnega delovnega prostora. Po zaključku delavnic so moderatorji delavnic v okviru okrogle mize predstavili ključna sporočila in izzive, o katerih so diskutirali z udeleženci.
Marko Uplaznik, vodja predrazvoja za aparate za pripravo hrane, BSH Hišni aparati Nazarje, je izpostavil, da trajnostni izdelki ne bodo videti tako lepo, morda bodo grdi, vendar bodo brezhibno delovali in bodo trajnostni. Verjetno bodo tudi dražji od sedanjih izdelkov višje kakovosti. Glede na dvig energentov pa dodal: »V naši tovarni v Nazarjah smo na strehe namestili sončne kolektorje, proizvajamo zeleno elektriko, pri ogrevanju naše elektrarne smo samooskrbni. Posledično dvig cen energentov ni vplival na nas kot na druga podjetja.«
»Velike blagovne znamke si prizadevajo za trajnost in zahtevajo certificiranje. Na srečo imamo vodstvo, ki vidi trajnostno prihodnost in svoja načela udejanja v procesih našega podjetja,« je povedal Boštjan Bukovec, vodja projektov v marketingu v Steklarni Hrastnik d.o.o.
Darja Figelj, direktorica, Interseroh d.o.o. pa je poudarila, da »prehod na trajnostno in krožno ravnanje z odpadki ni dober le za podjetja, ampak tudi za skupno dobro. Na temo ravnanja z odpadki je veliko nesporazumov. To moramo spremeniti s pomočjo vlade, ki mora ustvariti boljše pogoje za podjetja v Sloveniji.«
»Zakonodaja, ki se nanaša na odpadke, je zelo regulirana in pogosto ni ekonomsko logična. Pomanjkanje znanja povzroča pomanjkanje zaupanja. Če se želimo razvijati, moramo delati na tem, da dobimo nova znanja in jih razvijamo naprej,« je dejal Domen Neffat, ustanovitelj in direktor odvetniške družbe Neffat o. p. Meni, da bi morala zakonodaja slediti trendom, ki bi pripomogli k uspehu trajnostnega razvoja.
Peter Demsky, komercialni direktor družbe Corwin, je izpostavil, da še vedno primanjkuje dobra ponudba in spoštovanje trajnostnih stavb: »V podjetjih je treba dvigniti pomen »zelenih« delovnih prostorov. Mnoga podjetja še vedno ne razumejo vseh prednosti trajnostne stavbe. Ne gre samo za stroške, ki jih morate vzeti v zakup na začetku, ampak za prednosti (vključno z nižjimi stroški), ki vam jih bo ta zgradba prinesla v prihodnosti.«
Vodja korporativne in diplomatske prodaje, BMW Slovenija, David Černivec, je povedal, da: »v podjetju BMW nam je pomembno, da naši avtomobili niso trajnostni le kot končni izdelki, ampak tudi, da so trajnostno proizvedeni. Zagotavljamo dobre delovne pogoje v celotni dobavni verigi.«