DIHK – Poslovna pričakovanja v nemškem gospodarstvu so se zmanjšala. To je pokazala nova raziskava Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK). Raziskava temelji na odgovorih več kot 25.000 nemških podjetij iz vseh sektorjev in regij, ki so člani gospodarskih zbornic IHK v Nemčiji. Glede na raziskavo tretjina podjetij pričakuje poslabšanje poslovanja v naslednjih dvanajstih mesecih, le 19 odstotkov pa izboljšanje.
»V primerjavi z začetkom leta, ko se je za mnoge že kazalo, da bo leto zelo težko, je to še en velik padec,« je dejal direktor DIHK Martin Wansleben. »Četudi se bo ruska vojna v Ukrajini, upajmo, kmalu končala, težave v dobavni verigi ter visoke cene energentov in surovin zagotavljajo, da bomo letos dosegli največ eno- do 1,5-odstotno rast. Ta skromen rezultat lahko dosežemo le zato, ker še vedno ohranjamo nekaj gospodarskega okrevanja iz prejšnjega leta ter ker sta gastronomija in turizem trenutno spet v boljšem položaju.«
Poslovna pričakovanja so se močno poslabšala zlasti v gradbeništvu in industriji. V gradbeništvu 44 odstotkov podjetij pričakuje slabše in le sedem odstotkov boljše poslovanje. Tudi v industriji je razmerje med pesimisti (37 odstotkov) in optimisti (14 odstotkov) glede lastnih poslovnih pričakovanj slabše od povprečja. »Do zdaj smo takšen padec razpoloženja v industriji doživeli le med finančno krizo in prvo zaporo leta 2020,« je dejal Wansleben. Zaskrbljujoče je tudi, da morajo številna podjetja zaradi mračnih poslovnih obetov ponovno bistveno zmanjšati svoje naložbene načrte in da morajo še posebej zmanjšati obseg inovacij na področju izdelkov. Tudi kadrovski načrti so bolj zadržani.
Industrija in gradbeništvo bolj prizadeta od povprečja
Industrija in gradbeništvo sta še posebej prizadeta zaradi močnega dviga cen energije in surovin. Vendar pa to poslovno tveganje dosega zgodovinsko negativno raven tudi v celotnem gospodarstvu. »Tu opažamo še višje vrednosti kot na začetku leta, ko smo že določili vrednosti tveganja, ki prej niso bile znane,« pravi Wansleben. V vseh panogah in regijah 78 odstotkov podjetij trenutno označuje cene energije in surovin kot eno največjih poslovnih tveganj. V industriji je ta delež celo 93-odstoten, v gradbeništvu pa 91-odstoten.
Sektorji, ki so še posebej prizadeti zaradi skokovitega naraščanja cen energije ali vse večjih težav v dobavni verigi, vse pogosteje poročajo o finančnih težavah. Medtem ko so se na vrhuncu pandemije s finančnimi težavami spopadali predvsem trgovci na drobno in turistična podjetja, je zdaj prizadetih vse več industrijskih in logističnih podjetij.
»Paziti moramo, da se stvari ne bodo začele umikati in da ne bomo izgubili ključnih panog,« je dejal Wansleben. V cestnem tovornem prometu se je število podjetij s finančnimi težavami v primerjavi z začetkom leta povečalo za deset odstotnih točk na 52 odstotkov, v kemični industriji za 29 odstotkov (za pet odstotnih točk), v industriji plastike in gumarstva za 36 odstotkov (za sedem odstotnih točk) ter v proizvodnji in predelavi kovin za 41 odstotkov (za šest odstotnih točk).
»Podjetja od politike pričakujejo nov zagon«
»Koronske ovire, nenehni pretresi v dobavnih verigah in zdaj še posledice vojne: številna podjetja doživljajo že tretji krizni padec zapored,« je dejal Wansleben. »Na poplavnih območjih je to že četrti šok v manj kot treh letih. Celo podjetja, ki so do zdaj vse prestala brez težav, zdaj pričakujejo nov zagon s strani politike. Čutijo se obremenjene z dodatno birokracijo in predpisi, ki izvirajo še iz časa pred krizo. Naše celotno gospodarstvo potrebuje olajšave in jasne politične odločitve, zlasti v Bruslju, ki se bodo osredotočile na bistvene stvari. Ker so izzivi, ki so pred nami, kljub vsem priložnostim ogromni.«
Rezultate raziskave najdete TUKAJ v angleškem jeziku.
Vir: DIHK