»V Evropi bi bili v veliko boljšem položaju, če ne bi bili tako razpršeni in bi skupaj odločali glede energetske krize in strategije.«
Intervju: dr. Sebastian Bolay, energetski poznavalec
Temo energetskega prehoda sta nadaljevala Peter Frankl, časnik Finance, in gost Energetskega foruma dr. Sebastian Bolay, DIHK.
Tako kot Slovenija bo tudi Nemčija pripravila subvencije za premagovanje energetske krize, ki bodo začele veljati januarja prihodnje leto. DIHK je z ukrepi vlade z gospodarskega stališča zadovoljna, kot je tudi generalno gledano gospodarska skupnost v Nemčiji. A pri tem ne moremo zanemariti dejstva, da je energetska kriza korak nazaj pri energetskemu prehodu in prihodnosti zelene energije. Energetska kriza ni le problem Nemčije ampak vseh nas in rešimo ga lahko le skupaj.
Dr. Bolay poudarja, da problem zagotavljanja energije ni omejen le na trenutno zimo: »Zato se zna zgoditi, da če med naslednjim letom ne uspemo napolniti zalog plina, da bomo imeli naslednjo zimo še večje primanjkovanje.« Po njegovem mnenju je prizadeta vsa industrija v Nemčiji: »Spomladi so bili strokovnjaki mnenja, da bo v večini prizadeta le težka industrija, zdaj pa je razvidno, da je prizadeta vsa industrija. Saj je Nemčija v letošnjem letu začela zamenjevati poceni utekočinjen plin iz Rusije z veliko dražjim iz drugih koncev sveta.«
Ta energetski prehod bo imel velik vpliv tudi na cene električne energije: »Če cene plina ostanejo visoke, bodo ostale visoke tudi cene elektrike, kar predstavlja problem za težko industrijo, ki se že nagiba k temu, da bi proizvodnjo premestili izven Nemčije, na primer v ZDA ali v Francijo.« Premestitev podjetij in proizvodnje ter obratov v tujino predstavlja velik problem za Nemčijo, saj pri tem obstaja velika možnost, da se po zaprtju obratov, ti obrati ne bodo več odprli.
»V Evropi bi bili v veliko boljšem položaju, če ne bi bili tako razpršeni in bi skupaj odločali glede energetske krize in strategije,« zaključi dr. Bolay intervju.
»Kratkotrajne rešitve za naslednje leto so novi terminali v Nemčiji, ki jih bodo vklopili v naslednjih nekaj dneh. Dolgoročne rešitve ležijo v shranjevanju energije na različne načine kot tudi dvig samozadostnosti v primeru drugih podobnih kriz, kot je vojna v Ukrajini « odgovarja še dr. Bolay na vprašanje publike.
Trenutna kriza je zasenčila temo trajnosti in podnebne nevtralnosti, kar pa ne pomeni, da se k temu ne bomo vrnili v prihodnje. V prihodnje je pričakovati dvig cen izpustov CO2, kot tudi vrnitev vprašanja o trajnosti ter podnebne nevtralnosti.
Okrogla miza: Ponudniki in povpraševalci – konflikt ali sodelovanje?
Prvo okroglo mizo na temo ponudnikov in povpraševalcev energije je vodila podnebna svetovalka Alenka Lena Klopčič, pri kateri so sodelovali Uroš Podobnik (HSE), mag. Jože Bajuk (Petrol), dr. Thomas Sichla (E.On Energy Solutions), Matevž Fazarinc (Steklarna Hrastnik), Simon Franko (BASF) in Tanja Rupnik (RIKO).
Obstajajo različna mnenja, a jasno je, da problem ni le v dobavi energije, ampak tudi v dobavi surovin, v dobavi električnih delčkov za izdelavo večjih komponent v industriji. Čeprav strmimo k bolj zeleni energiji pa trg ni toliko pripravljen na zelene izdelke, ki so od današnjih dražji. Visoke cene vplivajo na vsa podjetja, ki morajo preživeti zimo, a razvidno je, da kar nekaj podjetij še nima načrta dobave energije za naslednje leto.
Poseben primer je omejevanje dobave plina iz Rusije, kar vodi k višjim cenam plina, zato Evropa tudi nima izbire pri energetskem prehodu na vetrno in sončno ter vodikovo energijo, s čimer se strinja tudi celotna okrogla miza Pri tem pa se pojavlja vprašanje o hitrosti tranzicije in ali je energetski sektor pripravljen na prehod. Po mnenju okrogle mize se je tehnologija zmožna hitro prilagajati novo nastalim zahtevam tega prehoda. Hkrati je potrebno ustvariti tudi bolj odporen trg z rešitvami za prihodnost.
Kot na primer uporaba različnih surovin, ki so danes obravnavane kot stranski produkti, a so lahko zelo dober vir energije (na primer odpadne vode in blato).
Druga okrogla miza: Energetska učinkovitost kot povod trajnostnih sprememb
Pri drugi okrogli mizi, ki jo je vodila Ana Struna Bregar, CER so sodelovali: Kristina Bogataj Habjan (Solvera Lynx), Barbara Hafner (Knauf Insulation), Nataša Teraž (Lumar), Franci Pliberšček (MIK Celje) in Dejan Brozovič (Kolektor).
Glavne teme debate/diskusije sta bili energetska učinkovitost in ukrepi za energetsko učinkovitost zlasti pri ogrevanju prostorov in gospodinjstev Velik problem je uhajanje toplote skozi stene različnih poslopji, kar vodi tudi v razmišljanje izven okvirjev, ker zamenjava vrat in oken ni dovolj. Vsako podjetje lahko načrtuje energetske spremembe samo s preučitvijo lastnih podatkov in kje se največje izgube energije dogajajo. V procesu snovanja novih projektov pa je že v načrtovanje potrebno upoštevati najboljše prakse energetske varčnosti. Nedvomno pa ni nihče premajhne za spremembe!
Drugi Intervju: Kakšna je slovenska strategija oskrbe z energijo in kakšno vlogo bo pri tem odigral vodik?
Intervju je vodila Alenka Lena Klopčič z mag. Hinkom Šolincem, generalnim direktorjem Direktorata za energijo z Ministrstva za infrastrukturo RS in z Urošem Vajglom, državnim sekretarjem Ministrstva za okolje in prostor RS.
Kot je povedal Vajgl, ministrstvo potrebuje vladno strategijo, ki jo lahko implementiramo, saj se je treba zavedati, da dobavne verige lahko počijo in dobava surovin ni zagotovljena kot tudi ne energija. Prav tako pa se morajo tudi podjetja pripraviti za podobne scenarije in dobiti na voljo dovolj sredstev za delovanje.
Šolinc pri tem navaja, da njegovo ministrstvo posodablja Nacionalni energetski plan, ki je bil sprejet pred tremi leti. Slovenija je sprejela strategijo za ukinitev uporabe premoga do leta 2033. Prav tako je vodik omenjen v strategiji v večini s kombinacijo naravnega plina in ne kot sam vir energije v Sloveniji. Navkljub temu, da Slovenija nima strategije za vodik, ministrstvo pripravlja subvencije za industrijska podjetja, ki bi pri sebi proizvajala vodik za uporabo. Kot gospod Šolinc omenja, je interes prav tako na strani podjetji za proizvodnjo vodika.