Z zmanjševanjem odvisnosti od ruskega plina želi Nemčija v prihodnjih letih postati bolj samostojna tudi na drugih področjih. Trenutno se v sektorju tehnologije dogaja generacijski preobrat. Podobno velja za proizvodnjo baterij ter prestrukturiranje osnovne in težke industrije v podnebju prijaznejšo proizvodnjo.
V sklopu prehoda na zeleno industrijo bo potrebno zgraditi nove tovarne za proizvodnjo in recikliranje baterij ter solarnih panelov, vzpostaviti energetsko učinkovitejše ogrevalne sisteme za industrijska podjetja in urediti sisteme za oskrbo z vodikom.
»V prihodnjih letih bomo priča obsežnim naložbam, ki bodo Nemčiji še naprej zagotavljale privlačnost in konkurenčnost z vidika industrije,« pravi Manfred Fischedick, vodja znanstvenega oddelka nemškega možganskega trusta ("think tank") za trajnostni razvoj pri inštitutu Wuppertal.
Prihodnost je v vodiku
Prehod Nemčije na čisto energijo je že več let na programu političnih razprav in je zaradi geopolitičnih dogodkov postal še nujnejši. Pri čemer bo pomembno vlogo odigral tudi vodik kot energent.
V bližnji prihodnosti naj bi obrat belgijskega podjetja AtlasInvest v Wilhelmshavnu uredili v terminal za sivi vodik. Predvideno pa je tudi, da bodo lahko supertankerji z Bližnjega vzhoda dostavljali nosilce zelene energije, ki jih bo nato obrat tudi predelal v vodik.
Vodik je ključna sestavina evropskih prizadevanj za razogljičenje energije in prometa. Gre za gorivo, ki namesto CO2 kot stranski produkt tvori vodo. Vendar je proizvodnja vodika energijsko potratna, glede na vir energije pa je lahko tudi ogljično potratna, kar lahko izniči prednosti goriva brez CO2.
Glede na postopek, ki se uporablja za proizvodnjo vodika, so trenutno na voljo tri vrste tega energenta:
- Rjavi vodik - proizveden z izgorevanjem fosilnih goriv
- Sivi vodik - proizveden z uporabo zemeljskega plina
- Zeleni vodik - proizveden z uporabo obnovljivih virov energije.
Čeprav elektrarna v Wilhelmshavnu ni najbolj okolju prijazna možnost, je vseeno pomemben preboj v prizadevanjih Nemčije za zmanjšanje emisij.
»Tehnično gledano to za nas ni pomembno,« je pojasnil glavni komercialni direktor družbe TES Otto Waterlander. »Isti terminal lahko uporabljamo za iztovarjanje utekočinjenega zemeljskega plina ali zelenega plina proizvedenega iz vodika.«
»Z vidika oskrbe z energijo, bi lahko projekt zaradi svoje zasnove in obsega nadomestil plinovod Severni tok 1 ali 2,« so zapisali v reviji Forbes.
Prihodnost je v vetrni energiji
Podobno meni tudi Andrew Mack, direktor podjetja Octopus Energy Germany, hčerinskega podjetja britanskega dobavitelja električne energije in plina, ki se ukvarja s trajnostno energijo. Podjetje, ki je doslej v Nemčiji delovalo predvsem kot distributer zelene energije, trenutno vlaga v svojo prvo nemško vetrno elektrarno in s tem tudi sam postaja lokalni proizvajalec energije. »Sedanja naložba bo le ena od mnogih,« pri tem poudarja Mack.
»Dosegli smo prelomno točko, saj je vlada sedaj spoznala, da obnovljivi viri energije niso le podnebju prijaznejši, temveč tudi dolgoročno cenejša alternativa fosilnim gorivom.«
Podjetje ima veliko načrtov za širitev. Do leta 2024 želi v Nemčiji doseči milijon uporabnikov in več kot 1 GW nameščene zmogljivosti, ter do leta 2030 zaposliti dodatnih 1.000 delavcev.
»Zdaj je čas, da razmišljamo na veliko, saj bomo le tako dosegli čim hitrejši energetski prehod,« zagotavlja Mack.
Širitev vetrnih elektrarn na morje
V začetku novembra, je bil sklenjen tudi sporazum med nemško zvezno vlado in upravljavci omrežja 50Hertz, Amprion in TenneT iz zveznih držav Bremen, Hamburg, Severno Porenje-Vestfalija, Spodnja Saška, Mecklenburg-Predpomorjansko ter Schleswig-Holstein, ki naj bi določal povečanje proizvodnje vetrnih elektrarn nameščenih na morju. Dogovor določa, da bo do leta 2030 na morju proizvedenih vsaj 30 gigavatov (GW) električne energije, do leta 2035 40 GW in do leta 2045 70 GW. To pomeni 50-odstotno povečanje glede na prejšnji cilj: 20 GW do leta 2030.
»S sporazumom smo postavili jasen načrt za uresničitev proizvodnje 30 GW električne energije. Predvsem pa so pomembni določeni vmesni cilji in časovni roki za priključitve.«
Novo iztočnico na trgu vetrne energije ponazarja tudi nedavna naložba danskega energetskega podjetja Ørsted. Podjetje gradi vetrno elektrarno Borkum Riffgrund v Severnem morju, 50 kilometrov od nemške obale, s skupno zmogljivostjo 913 MW, zagotovljeno s 83 vetrnimi turbinami. Gre za doslej največjo vetrno elektrarno v nemških vodah, ki bo lahko že leta 2024 z zeleno energijo oskrbovala več kot milijon gospodinjstev.
Zaključek
Še nikoli doslej niso bili boljši pogoji političnega okvira za podjetniško dejavnost v tako velikem obsegu. To ne velja le za proizvodnjo energije, temveč tudi za številne sorodne panoge čistih tehnologij. Potreba po naložbah je ogromna.
»V Nemčijo in tudi v celotno Evropo bomo morali vrniti industrijsko proizvodnjo, ki je bila premeščena na trge izven Evrope,« dodaja Manfred Fischedick. »Prav tako bomo morali obvladati prehod na krožno gospodarstvo, ki bo kritične surovine lahko recikliralo veliko bolj učinkovito kot doslej.«