Inštitut za energetsko ekonomiko Univerze v Kölnu (EWI) je objavil analizo srednjeročnega razvoja tržnih tokov in veleprodajnih cen zemeljskega plina za obdobje do leta 2030.
V primeru znatno omejenega trgovanja s plinom med Rusijo in EU študija predpostavlja zelo skrčene/zreducirane alternativne vire oskrbe s plinom. Uvoz plina iz Rusije, ki znaša 147 milijard kubičnih metrov, bi se lahko nadomestil z večjim obsegom dobave iz Norveške in Azerbajdžana, vendar ne za več kot 25 %. Omejene svetovne zmogljivosti za utekočinjanje plina bi se lahko v primerjavi s sedanjimi povečale za dve tretjini na več kot 1 050 milijard kubičnih metrov na leto. Če bi se dobava ruskega plina v EU popolnoma ustavila, bi lahko do leta 2030 dobavili do 136 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA, kar predstavlja 90 % uvoza plina iz Rusije v letu 2021.
Drugi najpomembnejši dobavitelj utekočinjenega zemeljskega plina za EU je Katar, ki pa je z dolgoročnimi dobavnimi pogodbami močno vezan na azijske uvoznike. V študiji so kot potencialni izvozniki utekočinjenega zemeljskega plina za EU navedeni še Egipt, Izrael, Nigerija, Trinidad in Tobago, Mavretanija, Senegal in Iran.
Če bi se povpraševanje po plinu leta 2030 v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za 20 %, bi lahko veleprodajne cene ne glede na dobavo iz Rusije dosegle raven iz leta 2018.
Vir: DIHK