Čeprav si je nemško gospodarstvo po padcu, ki ga je povzročila pandemija, opomoglo, ni mogoče govoriti o 3,7-odstotni rasti, ki je bila predvidena spomladi. Ozka grla pri oskrbi s surovinami in vmesnimi izdelki upočasnjujejo rast. Pričakuje se, da bo število zaposlenih prihodnje leto ponovno preseglo predkrizno raven.
Vodilni nemški inštituti za ekonomske raziskave DIW, IFO, IfW, IWH in RWI so v svoji jesenski napovedi napovedali, da se bo bruto domači proizvod leta 2022 povečal za 4,8 odstotka, kar je dvakrat hitreje kot letos (2,4 odstotka). Spomladi so inštituti menili, da bo rast 2021 znašala le 3,7 odstotka, kar je za eno odstotno točko manj od lanske jesenske napovedi.
Zaradi ozkih grl v dobavi materialov v industriji bo rast v letu 2021 nekoliko manjša kot napovedano. Pričakovana je bila rast za 3,7 odstotka, raziskovalci pa zdaj predvidevajo rast za 2,4 odstotka. Za leto 2023 pa pričakujejo rast za 1,9 odstotka.
Po mnenju inštitutov bo gospodarske razmere v Nemčiji še naprej zaznamovala pandemija. Kratkoročno ni mogoče še pričakovati popolne normalizacije dejavnosti, ki zahtevajo osebne stike. Poleg tega industrijo ovirajo ozka grla pri dobavi, na primer pri polprevodnikih, ki so nepogrešljivi za avtomobilsko industrijo. Menijo, da bi se moralo nemško gospodarstvo leta 2022 vrniti k običajni zmogljivosti.
2,5-odstotna inflacija v naslednjem letu
Inštituti pričakujejo zmanjšanje inflacije. Zaradi višjih cen energentov bo stopnja inflacije letos verjetno znašala povprečno 3,0 odstotka, kar je največ v zadnjih 27 letih. Naslednje leto naj bi se znižala na 2,5 odstotka, leta 2023 pa na 1,7 odstotka.
Septembra so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 4,1 odstotka, kar je največ po letu 1993. K temu so prispevali tudi številni posebni učinki, kot so izjemno nizka izhodiščna raven cen blaga, učinki dohitevanja, povezani s pandemijo in blokadami ali začasno znižanje DDV v boju proti posledicam pandemije v drugi polovici leta 2020.
Več zaposlenih, manj primanjkljaja
Razmere na trgu dela naj bi se postopoma izboljšale. Pričakuje se, da bo število zaposlenih prihodnje leto ponovno preseglo predkrizno raven in bo znašalo nekaj manj kot 45,4 milijona, leta 2023 pa se bo ponovno povečalo za skoraj 400.000. Število brezposelnih naj bi se do takrat zmanjšalo na 2,3 milijona, kar pa bi bilo še vedno približno 89.000 več kot leta 2019.
Vzpon polni tudi državno blagajno. Letos naj bi primanjkljaj znašal 173,7 milijarde evrov oziroma 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda, leta 2022 pa naj bi se zmanjšal na 80,5 milijarde evrov oziroma 2,1 odstotka. Leta 2023 bi se lahko približala črni ničli: primanjkljaj naj bi se nato zmanjšal na 35,1 milijarde evrov ali 0,9 odstotka.
Vir: IFO