Nova raziskava DIHK je pokazala, da se s pomanjkanjem surovin soočajo v skoraj vseh panogah.
Težave pri dobavi in precejšnje zvišanje cen primarnih proizvodov in surovin trenutno ne povzročajo le težav izvozno usmerjeni nemški industriji, ampak vplivajo na podjetja vseh sektorjev in velikosti. To je pokazala nova raziskava Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK) md 3.000 nemškimi podjetji, ki delujejo v Nemčiji in v tujini. Z ozkimi grli v dobavi in zvišanjem cen se sooča 83 odstotkov podjetij.
Zaradi pomanjkanja najbolj trpita industrija in trgovina na drobno
V številnih industrijskih panogah so skoraj vsa podjetja trenutno prizadeta zaradi pomanjkanja surovin ali občutnega povišanja cen. O tem poroča več kot 90 odstotkov podjetij iz gumarske in plastične industrije ter kovinske in kemične industrije. V avtomobilski industriji se s temi izzivi sooča 92 odstotkov anketiranih podjetij, v elektrotehniki 85 odstotkov. V gradbeništvu kar 94 odstotkov anketiranih podjetij.
Pomanjkanje surovin in zvišanje cen je prizadelo tudi trgovino na drobno (83 odstotkov), podjetja v transportu in logistiki (67 odstotkov) in druge ponudnike storitev (48 odstotkov). Le redka podjetja poročajo o tem, da so v preteklih mesecih sicer imela težave z dobavo, a zdaj ta poteka spet tekoče.
Nemška podjetja trenutno čutijo učinke ozkih grl v dobavi in rast cen, zlasti za neposredne primarne izdelke, kot so jeklo, aluminij, baker in les. V vseh panogah primanjkuje tudi embalaže in elektronskih komponent. V avtomobilski industriji primanjkuje polprevodnikov. Trgovina na drobno med drugim poroča o ozkih grlih v tekstilu.
Več povpraševanja, manj proizvodnje ...
Kot glavne vzroke za pomanjkanje surovin podjetja navajajo povečano povpraševanje in – glede na različen razvoj pandemije po svetu – nezadostne proizvodne zmogljivosti (70 odstotkov) ter težave s transportom (53 odstotkov). V slednjem je opazno trenutno pomanjkanje zabojnikov (76 odstotkov) in pomanjkanje tovornih kapacitet na ladjah (74 odstotkov), tovornjakih in vlakih (27 odstotkov) ter letalih (24 odstotkov).
Nemško gospodarstvo je dodatno prizadelo tudi nedavno delno zaprtje kitajskega pristanišča v Ningbu. Vsako drugo podjetje kot razlog za pomanjkanje surovin navaja tudi izpad proizvodnje pri dobaviteljih. Nekatera podjetja s sedežem v Nemčiji poročajo, da so na ozka grla pri dobavi vplivale tudi nedavne katastrofalne poplave v Nemčiji.
... in posledično višje cene
Zaradi ozkih grl pri dobavi se z višjimi odkupnimi cenami za svoje izdelke in storitve trenutno spopada 88 odstotkov anketiranih podjetij.
V mnogih podjetjih so se podaljšale tudi čakalne dobe (73 odstotkov) za naročene surovine in blago, kar vpliva tudi na samo načrtovanje dela v podjetjih (60 odstotkov). Podjetja poročajo, da posebej kritično postane potem, ko naročil ni mogoče obdelati (42 odstotkov) in težave pri dostavi vodijo do izgube prodaje (43 odstotkov). Četrtina podjetij mora v takih primerih zmanjšati ali celo ustaviti proizvodnjo.
Glede na izsledke raziskave bo dve tretjini podjetij primoranih dvig cen prenesti na kupce (67 odstotkov). Na izzive se podjetja odzivajo tudi z iskanjem novih ali dodatnih dobaviteljev (64 odstotkov) ali – kjer je to mogoče – povečanjem zalog (57 odstotkov). »Pomanjkanje surovin bi zato lahko pomenilo, da trenutno naraščajoča inflacija v Nemčiji ne bo ostala začasen pojav, ampak bo srednjeročno in dolgoročno vplivala tudi na svetovno gospodarstvo,« opozarja Volker Treier, izvršni direktor za zunanjo trgovino in član uprave Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK).
Slaba petina podjetij pričakuje, da se bodo razmere izboljšale še do konca leta. Nasprotno 53 odstotkov podjetij pričakuje, da se bodo razmere izboljšale šele prihodnje leto. Četrtina trenutno še ne more oceniti, kdaj se bodo dobavni roki ali cene normalizirale. »Tu vidimo zelo velike negotovosti,« še dodaja Treier.
Industrijska podjetja se bojijo negativnih posledic novega zakona o dobavnih verigah
Podobne izsledke je moč zaslediti v zadnji raziskavi münchenskega inštituta za gospodarske raziskave ifo, ki je med drugim pokazala, da se številna industrijska podjetja v Nemčiji bojijo negativnih učinkov novega zakona o dobavnih verigah. Nemška zvezna vlada je na seji 11. junija potrdila nov zakon o dobavnih verigah (Lieferkettengesetz), ki bo začel veljati 2023 za podjetja z najmanj 3.000 zaposlenimi v Nemčiji. Od leta 2024 bo veljal tudi za manjša podjetja s 1000 ali več zaposlenimi. Vključeni bodo tudi zaposleni v hčerinskih in podružničnih družbah. Zakon predvideva daljnosežne dolžnosti za velika podjetja, s katerimi bi preprečili kršitve človekovih pravic in okoljske zakonodaje v njihovih globalnih dobaviteljskih verigah. Zakon zavezuje podjetja, da uvedejo ustrezno obvladovanje tveganj glede spoštovanja človekovih pravic, pri čemer bo opredelitev človekovih pravic temeljila na različnih mednarodnih standardih.
Večina podjetij meni, da bo zakon o dobavnih verigah neposredno ali posredno vplival nanje. Po eni strani obstaja strah pred pravnimi tveganji, po drugi strani pa dvomi o praktičnem izvajanju nadzora nad proizvodnimi standardi dobaviteljev.
Rezultati celotne raziskave so na voljo v nemškem jeziku na spletni strani Združenja nemških gospodarskih zbornic TUKAJ.
Viri: DIHK, ifo