Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je odzvalo na zapise in obvestila nekaterih delodajalcev, ki svoje zaposlene opozarjajo, da ne smejo zapuščati države Republike Slovenije tudi v času koriščenja letnega dopusta. Delavce opozarjajo, da če zaradi karantene ali zaprtja meja ne bodo pravočasno prišli nazaj, bodo njihovo odsotnost šteli kot hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere lahko izredno odpovejo pogodbo o zaposlitvi.
Ministrstvo pojasnjuje, da tako obvestilo oz. opozorilo delavcem s strani delodajalca glede zapuščanja države nima neposrednega delovnopravnega učinka. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je temeljna obveznost delavca opravljanje dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela. V kolikor je delavcu s strani pristojnega organa odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela, se takšna odsotnost delavca presoja v okviru instituta višje sile in delavcu pripada nadomestilo plače v višini 50 odstotkov plače, do katere bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).
Ministrstvo v nadaljevanju poudarja, da je prosti čas delavca tisti čas, ko delavec ne opravlja dela in ni na razpolago delodajalcu, kar pomeni, da v tem času svobodno razpolaga s svojim časom.
Vseeno pa bi lahko bila ravnanja delavca v njegovem prostem času upoštevna pri presoji prisotnosti elementov višje sile v primeru, ko delavec ni zmožen opravljati dela zaradi nezmožnosti prihoda na delo, kot posledici njegovih ravnanj v prostem času.
V kolikor so bili na primer že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo delavcu ob povratku v Republiko Slovenijo s strani pristojnega organa odredila karantena, potem delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi (tj. dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti). Nasprotno pa se v primeru, ko ob odhodu delavca v določeno tujo državo za povratek s te države ni predpisana karantena, takšna odsotnost delavca oz. nezmožnost opravljanja dela še vedno presoja v okviru instituta višje sile.
V kolikor delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila, se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca.