Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju 2020 v primerjavi z drugim četrtletjem 2020 povečal za 8,5 odstotka. To bi nemškemu gospodarstvu lahko omogočilo, da nadomesti večji delež upada BDP, ki ga je v drugem četrtletju letošnjega leta povzročila pandemija koronavirusa.
Po večjem upadu v skoraj vseh gospodarskih sektorjih v drugem četrtletju 2020, je bila v tretjem četrtletju 2020 glede na cenovno, sezonsko in koledarsko prilagojene podatke prisotna dvomestna rast. Zlasti zasebna potrošnja je prispevala k 10,8-odstotni rasti BDP-ja v tretjem četrtletju 2020 glede na drugo četrtletje. Tudi država je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povečala javno porabo in naložbe za 0,8 odstotka, medtem ko je v drugem četrtletju dosegla višek 2,2 odstotka. Tako je državna potrošnja v prvih treh četrtletjih leta 2020 stabilizirala gospodarsko rast v Nemčiji.
Povečala se je tudi čezmejna trgovina: v tretjem četrtletju se je izvoz izdelkov in storitev v primerjavi z drugim četrtletjem povišal za 18,1 odstotka. Tudi uvoz se je močno povečal, in sicer za 9,1 odstotka. V primerjavi s predhodnim letom je bil BDP v tretjem četrtletju 2020 za 3,9 odstotka nižji kot v tretjem četrtletju 2019.
Domače in zunanje povpraševanje nižje kot 2019
V primerjavi z 2019 je domače povpraševanje v letu 2020 še vedno bistveno nižje: zasebna potrošnja se je v primerjavi s tretjim četrtletjem 2019 zmanjšala za 3,7 odstotka, naložbe v opremo pa za 9,8 odstotka. Povpraševanje iz tujine je tudi precej nižje kot v enakem obdobju preteklega leta: v tretjem četrtletju 2020 je bilo v tujino izvoženih za 9,1 odstotka manj blaga. V istem obdobju se je uvoz zmanjšal za 9,8 odstotka.
Bruto dodana vrednost glede na predhodno leto v rdečih številkah
V tretjem četrtletju 2020 je bila bruto dodana vrednost v vseh gospodarskih sektorjih nižja kot leto prej. Največji upad je bil prisoten v predelovalnih dejavnostih, kjer se je bruto dodana vrednost zmanjšala za 10,8 odstotka. Večji upad je bil zabeležen tudi pri ponudnikih storitev za podjetja (–8,4%), v sektorjih trgovina, promet ter gostinstvo (–3,4 odstotka) in v gradbeništvu (–2,6 odstotka). Bruto dodana vrednost se je skupaj glede na leto 2019 zmanjšala za 4,5 odstotka.
Vir: Destatis