V novem poročilu Združenje nemških gospodarskih zbornic (DIHK) prikazuje, zakaj bi bil razvoj v smer deglobalizacije poguben za nemško gospodarstvo in kakšne ukrepe bi bilo treba sprejeti, da bi to preprečili.
Kot pravi Martin Wansleben, generalni direktor Združenja nemških gospodarskih zbornic, je koronska kriza še pospešila razvoj deglobalizacijskih trendov. Preference potrošnikov se spreminjajo, dobavne verige so pod pritiskom, hkrati pa postajajo z večanjem trgovinskih ovir in vladnih omejitev težnje po izolacionizmu čedalje bolj prisotne. Ne le koronavirus, temveč tudi razpad zavezništev in čezmejnega sodelovanja sta pripeljala svetovno gospodarstvo do te krize.
Takšen razvoj dogodkov je po njegovem »v nasprotju z dejanskimi gospodarskimi možnostmi globalizacije«. Raznolikost izdelkov in storitev, lokacij, dobaviteljev ter kupcev namreč diverzificira tveganje in povečuje odpornost na krize, kot je trenutna.
Nemčija je zaradi svojega internacionaliziranega gospodarstva posledično še posebej ogrožena, zato je zanjo izjemnega pomena, da se EU zavzame za globalno delitev dela in na pravilih utemeljeno trgovino. Evropska unija in članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji prinašata Nemčiji letni dohodek v višini 86 milijard evrov. Glede na raziskavo kielskega Inštituta za ekonomsko raziskovanje bi se nemški BDP ob nadaljevanju trendov v smeri dezintegracije EU lahko zmanjšal za do 3,9 odstotka letno.
Wansleben zato rešitev vidi v poglobitvi mednarodnega sodelovanja in okrepitvi Svetovne trgovinske organizacije. EU mora spodbujati diverzifikacijo trgovinskih odnosov ter sklepanje sporazumov s posebnim poudarkom na MERCOSUR-ju, Vietnamu, Japonski in Kanadi. Prav tako mora ponovni zagon nemškega in evropskega gospodarstva temeljiti na regulativnem okviru, ki bo zagotavljal pravičnost in enake možnosti, ne pa spodbujal protekcionizma.
Celotno poročilo Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK) je na voljo tukaj v nemškem jeziku.
Vir: DIHK