Globalna kriza virusa Covid-19 povzroča vse večji pritisk na področja nabave, logistike in dobavnih verig. Glede na raziskavo, ki jo je opravilo Nemško združenje za materialno gospodarstvo, nabavo in logistiko (BME), nemški nabavniki še niso seznanjeni z morebitnimi insolventnostmi na strani dobaviteljev, a mnogi od njih menijo, da bi se to stanje lahko zelo hitro spremenilo. V sklopu sedmega in tudi zadnjega webinarja serije »Nemški forum 2020«, ki jo je organizirala Slovensko-nemška gospodarska zbornica v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija, smo naslovili stanje dobavnih verig v Nemčiji ter spregovorili o trendu deglobalizacije v času pandemije.
V sklopu webinarja je Olaf Holzgrefe, vodja mednarodnih odnosov iz Nemškega združenja za materialno gospodarstvo, nabavo in logistiko (BME), predstavil rezultate zadnje raziskave, ki jo je opravilo združenje BME, z naslovom »Pandemija Covid-19: kriza pri naročilih postaja kritična«. Raziskava je pokazala, da globalna kriza virusa Covid-19 povzroča vse večji pritisk na področja nabave, logistike in dobavnih verig. Na podlagi rezultatov ankete le dva odstotka anketiranih podjetij še ni občutilo vpliva virusa Covid-19 pri dobavi, 45 odstotkov jih je občutilo rahle negativne učinke in več kot 50 odstotkov podjetij se spopada s velikim upadom poslovnih dejavnosti. Številna nemška podjetja uporabljajo različne strategije in ukrepe za ohranjanje industrijske proizvodnje, med drugim zmanjšujejo neposredne stroške in načrtujejo kratkoročno.
Dobra komunikacija, transparentnost in zaupanje = ključ do nemških kupcev
Le v industrijskem sektorju se z upadom naročil trenutno spopada tri četrtine nemških podjetij. Številna podjetja zmanjšujejo svoje naložbe in začenjajo preusmerjati dobavne verige na regionalne in evropske dobavitelje. Pri tem pa podjetja postajajo previdna in se izogibajo tveganjem.
Holzgrefe kot ključne dejavnike, ki bodo v prihodnje vplivali na dobavne verige in naročila nemških kupcev, navaja transparentnost, reorganizacijo delavnih procesov in digitalizacijo. Slovenskim dobaviteljem in dobaviteljem iz držav Zahodnega Balkana tako svetuje, da investirajo v usposobljeno delovno silo, poskrbijo za večjo transparentnost podjetja in dobavnih procesov, ki jih lahko dosežejo z naložbami v digitalizacijo, ob tem pa predvsem zagotavljajo manjše tveganje za nemške kupce. Pri tem seveda morajo biti tudi cenovno konkurenčni. Predvsem pa meni, da za dobavitelje, ki so že do zdaj gojili dobre odnose s svojimi poslovnimi partnerji v Nemčiji, ni bojazni za izgubo poslov, temveč lahko zaupajo v dolgoročna partnerstva.
Investicije v digitalizacijo in delovno silo
Gospodu Holzgrefeju sta se po predavanju pridružila Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice in Martin Knapp, predsednik Srbsko-nemške gospodarske zbornice. V okviru diskusije so spregovorili o trendu deglobalizacije v času pandemije ter izzivih in priložnostih na področju dobavnih verig v državah Zahodnega Balkana.
Gertrud Rantzen je prepričana, da se bodo odnosi med Slovenijo in Nemčijo na področju logistike in dobave le še okrepili in meni, da bo dobra tranzitna lega Slovenijo povzdignila v logistično središče Zahodnega Balkana. Da bi slovenski dobavitelji postali še bolj privlačni za nemške kupce, pravi, da bi podjetja morala okrepiti naložbe v strukturo delovne sile in digitalizacijo.
Glede vprašanja, ali se bo kriza nadaljevala tudi v letu 2021, so se govorci strinjali, da je vse odvisno od tega, ali bo prvemu sledil tudi drugi ali celo tretji val okužb.
Celoten webinar si lahko ogledate tukaj.