Letna novinarska konferenca Slovensko-nemške gospodarske zbornice
V sredo, 28. maja 2024, je v hotelu Antique Palace potekala letna tiskovna konferenca Slovensko-nemške gospodarske zbornice, na kateri smo predstavili rezultate 21. letne ankete o gospodarskem stanju in naložbeni klimi v Sloveniji. Nemčija je najpomembnejša gospodarska partnerica in ena najpomembnejših vlagateljic v Sloveniji z 1,8 mrd. EUR neposrednih tujih naložb (2022). Nemško-slovenska blagovna menjava je leta 2023 znašala 14,4 mrd. EUR, kar predstavlja rahel upad trgovanja za nekaj manj kot 3% v primerjavi s prejšnjim letom. Eden od glavnih razlogov za nazadovanje je bilo manjše povpraševanje iz Nemčije, a kljub temu se zanimanje za Slovenijo kot poslovno lokacijo povečuje – Slovenija se je po oceni vprašanih podjetij uvrstila na prvo mesto držav srednje in vzhodne Evrope.
Slovenija je v regionalni primerjavi držav srednje in vzhodne Evrope pridobila na veljavi. Čeprav je trg razmeroma majhen, številna nemška podjetja črpajo obsežno strokovno znanje slovenskih podjetij, njihovo inovativno moč, visoko kvalificirane strokovnjake in se tako opirajo na tradicionalno dobro sodelovanje, zlasti v avtomobilskem in industrijskem sektorju. Naložbe v raziskave in razvoj so visoke in se povečujejo. Na drugi strani pa se država sooča z izzivom, kako čim bolj izkoristiti svoj potencial za neposredne tuje naložbe in močnejšo gospodarsko rast. Podjetja se spopadajo z vse večjim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile, zlasti v proizvodnem sektorju. Stanje dodatno otežujeta nefleksibilna delovna zakonodaja in razmeroma visoka davčna obremenitev srednjih dohodkov.
Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice je izpostavila, da je Slovenija v zadnjem letu kot poslovna lokacija dosegla izjemen uspeh. »V letni raziskavi so jo predstavniki sodelujočih podjetij uvrstili na prvo mesto kot poslovno lokacijo v regiji 15 držav srednje in vzhodne Evrope. K tej uvrstitvi sta največ prispevala dejavnika "poslovno okolje" (dobavitelji, raziskave in razvoj, plačilna disciplina) in "infrastruktura" (promet, komunikacije, digitalizacija). Na dnu lestvice in posledično negativno ocenjena sta dejavnika: "finance" (davčna obremenitev, davčna uprava) in "gospodarska politika" (predvidljivost, javna uprava, korupcija, politična stabilnost).«
Kot je dodala von Bohnstein, so glede na navedeno področja, na katerih ima Slovenija obveznosti, z vidika vprašanih jasna. »To so predvsem:
- davčna politika za spodbujanje rasti,
- učinkovita davčna uprava,
- fleksibilna delovna zakonodaja,
- dolgoročno predvidljiva gospodarska politika.
Po mnenju podjetij pa nas čakajo še naslednje naloge:
- boj proti korupciji,
- vzpostavitev transparentne in ciljno usmerjene javne uprave,
- politična stabilnost.
Čeprav se gospodarske razmere rahlo izboljšujejo, je še vedno čutiti negotovost glede nadaljnjega razvoja. Glavni razlogi za to so nepredvidljiva gospodarska politika države, trajajoča energetska kriza in vztrajno visoka inflacija. Polovica vprašanih ostaja pesimistična glede stabilnosti gospodarskega okolja v bodoče, zato bi bilo na tem področju nujno ukrepati.«
Mladen Ljubas, član upravnega odbora AHK Slovenija in direktor DB Schenker Area Adriatic je izpostavil, da je zaradi nadaljnjega razvoja svetovnega gospodarskega okolja potrebno pozorno spremljati vplive na podjetja, ki poslujejo v Sloveniji. »Kljub izzivom, ki jih prinašajo nedavne geopolitične napetosti in motnje v globalni dobavni verigi, slovensko gospodarstvo ostaja odporno. Nedavni podatki kažejo, da so slovenska podjetja uspela ohraniti stabilno pot rasti, zlasti v proizvodnem in razvojnem sektorju. Proaktivni ukrepi vlade, vključno s ciljno usmerjeno finančno podporo in naložbami v digitalno infrastrukturo, so imeli ključno vlogo pri ublažitvi negativnih učinkov.«
A po besedah Ljubasa izzivi ostajajo: »Naraščajoči stroški energije in inflacijski pritiski obremenjujejo operativne proračune. Poleg tega pomanjkanje delovne sile v nekaterih sektorjih opozarja na potrebo po stalnem vlaganju v znanja in spretnosti ter razvoj programov usposabljanja. Glede gospodarske perspektive Slovenije ostajamo optimistični. Stalna zavezanost inovacijam, skupaj s strateško usmerjenostjo v trajnostni razvoj, omogoča slovenskim podjetjem nadaljnjo rast.«
O RAZISKAVI:
Slovensko-nemška gospodarska zbornica izvaja pričujočo gospodarsko raziskavo od leta 2006, zadnja je med podjetji potekala med 19. februarjem in 15. marcem letos. Od leta 2006 se raziskava istočasno izvaja v 15 drugih državah srednje in vzhodne Evrope. To ustvarja priložnost za neposredno primerjavo razmer v posameznih državah.
Najpomembnejši cilj raziskave je identificirati tiste lokacijske dejavnike, zaradi katerih je Slovenija privlačna za nemške vlagatelje in hkrati identificirati morebitne šibke točke, katerih izločanje lahko dodatno spodbudi pripravljenost za naložbe.
Ključne ugotovitve za leto 2024:
- Vprašani ocenjujejo trenutne gospodarske razmere kot zadovoljive z rahlo rastočimi pričakovanji.
- Zanimanje za Slovenijo kot poslovno lokacijo se povečuje – Slovenija se je po oceni vprašanih podjetij uvrstila na prvo mesto držav srednje in vzhodne Evrope.
- V regionalni primerjavi držav srednje in vzhodne Evrope je Slovenija pridobila na veljavi.
- Naložbe v raziskave in razvoj so visoke in se povečujejo.
- Vprašani kot največje izzive Slovenije navajajo razmeroma visoke davčne obremenitve, nepredvidljivost gospodarske politike, boj proti korupciji, neučinkovitost javne uprave, razmeroma visoke stroške dela in pomanjkanje kvalificiranih delavcev.
