Krožno gospodarstvo in kavcijski sistem – koraki v trajnostno prihodnost
Na Slovensko-nemškem gospodarskem dnevu 2025 v Bledu, ki je potekal pod geslom Life Cycle Economy (Gospodarstvo življenjskega kroga), so strokovnjaki poudarili nujnost konkretnih ukrepov za trajnostni razvoj.
Dagmar von Bohnstein, predsednica Nemško-slovenske gospodarske zbornice, je opozorila, da je treba upoštevati celoten življenjski cikel izdelka: “V današnjem času je res nujno vključiti oblikovanje izdelkov, njihovo uporabo in predvsem ponovno uporabo. Rekla bi, da smo v Evropi na dobri poti, in zelo upamo, da bo Slovenija temu sledila.”
Julia Neblich, namestnica veleposlanika Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, je poudarila, da se je Nemčija kot vodilna država na področju recikliranja tudi zavedla, kako pomembno je razpravljati o gospodarskih rešitvah.
Pomen usklajenega delovanja na ravni EU je poudarila dr. Beate Baron, vodja oddelka za industrijsko politiko na Zveznem ministrstvu za gospodarstvo in varstvo podnebja (BMWK). Izpostavila je pomen sledljivosti materialov in razvoja digitalnega potnega lista za izdelke. Cilj krožnega gospodarstva je, da vsi surovinski viri ostanejo v obtoku. “Dobra usklajenost znotraj EU je ključna, prav tako ohranjanje konkurenčnosti. Prav zdaj potrebujemo resnično močno odpornost,” je zaključila svoje predavanje.
Industrijska oblikovalka in profesorica prof. Ursula Tischner pa je dejala, da se moramo oddaljiti od družbe, ki stvari preprosto zavrže. “Postati moramo družba, ki vsak izdelek ponovno uporabi. Vizija je oblikovanje izdelkov na način, da jih je mogoče ponovno uporabiti ali popraviti.” Strokovnjak za marketing Florian Schleicher je poudaril, kako pomemben je marketing za to, da “spremenimo navade ljudi” in okrepimo zavedanje o trajnosti.
Darja Figelj, izvršna direktorica podjetja Interzero, je izpostavila, da krožno gospodarstvo ne bi smelo ostati le koncept. “Vsi govorijo o trajnosti, vsi jo podpirajo v teoriji. A le malo podjetij jo dejansko uresničuje. Najpogostejši izgovori so, da je preveč zapleteno, predrago, nemogoče ali pretežko. Nobeno podjetje ni premajhno, da ne bi moglo nekaj spremeniti,” je poudarila.
Simon Franko, direktor družbe BASF za Slovenijo, Hrvaško in Srbijo, je opozoril, da je evropska kemična industrija najbolj trajnostna na svetu ter da “smo v zadnjih letih intenzivno delali na tem, da postanemo še bolj trajnostni, predvsem z zmanjševanjem emisij. Trajnost je eno ključnih področij, ki ga moramo v prihodnjih letih razvijati, če želimo v Evropi še dolgo delovati.”
Nemški primer uspešne uvedbe kavcijskega sistema je predstavila Isabella Artadi iz Deutsche Pfandsystem GmbH. “Nemški kavcijski sistem ima danes najvišjo stopnjo vračila embalaže na svetu. S tem, ko odpadkom damo vrednost, gre tudi Nemčija v pravo smer.” Tudi Merle Neumann, predstavnica generacije Z iz Nemčije, kavcijski sistem dojema kot nekaj globoko zasidranega: “Boli me, ko moram v drugi državi plastično embalažo preprosto vreči v smeti. To je dragocena stvar, ki jo držim v rokah, in nisem vajena, da bi jo kar zavrgla. Mi Nemci smo po tem sistemu znani in ponosna sem na to.”
Metka Šilar Šturm iz Lidla je predstavila pilotni projekt kavcijskega sistema v Sloveniji: “Lidl je izvedel kampanjo zbiranja plastičnih steklenic v dobrodelne namene. Ta ni imela le pozitivnega okoljskega učinka, temveč je tudi pokazala, da je Slovenija več kot pripravljena na uvedbo kavcijskega sistema.”
Dr. Petra Medved Djurašinović iz Gospodarske zbornice Slovenije je prav tako poudarila, da je Slovenija pripravljena: “Vemo, kaj potrebujemo, predlagali smo obliko, v kateri naj bi bil kavcijski sistem uveden, vendar še nimamo široke koalicije, saj obstajajo interesne skupine, ki imajo veliko vprašanj ali pa so proti.”
V nadaljnji razpravi so se slovenski in nemški strokovnjaki strinjali, da ima krožno gospodarstvo ključno vlogo pri konkurenčnosti Evrope in varstvu okolja. Tudi prebivalstvo je odprto za spremembe. Da bi Slovenija na tej poti uspela, so potrebne jasne politične odločitve.
Foto: Marko Delbello Ocepek
