Po štirih letih se poslavljamo od predsednice in izvršne direktorice AHK Slovenija. Njen mandat se je začel v času velikih izzivov, zaznamovanih s političnimi in gospodarskimi negotovostmi na globalni ravni. S svojo vizijo, zavzetostjo in izjemnim angažmajem je AHK Slovenija uspešno vodila skozi turbolentno obdobje ter dala pomembne spodbude za bilateralni dialog. Njeno delovanje je pustilo trajen pečat in dodatno okrepilo nemško-slovenske gospodarske odnose.
V Sloveniji ste preživeli štiri leta. Ko pogledate nazaj, kaj si boste iz tega obdobja najbolj zapomnili – tako v poklicnem kot osebnem smislu?
V zadnjih štirih letih sem imela priložnost nekoliko spoznati Slovenijo, za kar sem zelo hvaležna. Spoznala sem državo in njene ljudi, ki so izjemno ambiciozni – na področju športa, inovacij, industrije ter trgovine z Nemčijo, Evropo in celim svetom. Zasebno sem občudovala močno navezanost Slovenk in Slovencev na domovino, njihovo ljubezen do narave in tudi do kulinarike. Kot Bavarka sem se v marsičem v tem prepoznala.
Kakšni so bili vaši prvi vtisi ob prihodu v Slovenijo, in kako so se ti spreminjali skozi čas?
Prvi vtis je bil povsem zaznamovan z lepoto države. Ob vsakem službenem potovanju po Sloveniji sem bila prevzeta nad pokrajino – kraško regijo, Alpami, griči in vinogradi, Panonsko nižino in seveda morjem. Kasneje pa sem se – tako kot vse Slovenke in Slovenci – soočala z ovirami v javni upravi, s počasnostjo postopkov ter z odpori do odpiranja države evropskim standardom.
Kako bi ocenili razvoj nemško-slovenskih gospodarskih odnosov v zadnjih 4 letih?
Nemško-slovenski gospodarski odnosi so v osnovi več kot impresivni. Slovenija je pomemben gospodarski partner Nemčije in z obsegom blagovne menjave v višini približno 15 milijard evrov zaseda prvo mesto v regiji za Poljsko, Češko, Madžarsko in Slovaško. Kljub manjšim nihanjem so vrednosti v zadnjih štirih letih ostale stabilne z rahlo rastjo. Seveda se ne smemo zadovoljiti z doseženim. Zlasti izzivi v avtomobilski industriji in pri njenih dobaviteljih zaradi zelene preobrazbe ter naraščajoče konkurence iz Kitajske nas silijo v iskanje novih oblik sodelovanja. Ponujajo se številni sektorji, kot so varnost in obramba, vesoljska industrija ter digitalizacija. Inovacijska moč slovenskega gospodarstva temu zelo ustreza.
Kateri so po vašem mnenju največji izzivi in priložnosti za slovensko gospodarstvo v prihodnosti?
Največji izziv, ki ga vidim, je razumevanje vloge gospodarstva v državi. Kot Nemka, ki je odraščala ob prednostih socialnega tržnega gospodarstva, sem presenečena nad navideznim nasprotjem med gospodarstvom in družbo, ki ga zaznavam v Sloveniji. Uspešno, trajnostno in inovativno gospodarstvo je temelj družbene blaginje. Ta povezava se mi v Sloveniji zdi premalo poudarjena. Podjetja niso nasprotniki družbe in tudi ne njen bankomat. Njihov gospodarski uspeh je osnova za delujoče in finančno vzdržno socialno sobivanje. Želela bi si, da bi se razumevanje tega okrepilo.
Kako bi opisali slovensko kulturo ali način življenja, ki vas je najbolj navdušil ali presenetil?
Najlepša hvala za to vprašanje. Vsi, ki me poznajo, odgovor že poznajo: najbolj sem uživala v slovenski kulinariki. Še nikjer – tudi v Nemčiji ne – nisem živela v okolju, kjer bi bilo mogoče tako odlično jesti in piti ter kjer bi se dajalo tolikšen poudarek kakovosti in okusu.
Ali se vračate domov s slovenskim navdihom, ki ga boste poskušali prenesti v svojo vsakdanjo ali profesionalno življenje?
Navdihnila me je predvsem sposobnost Slovenk in Slovencev, da ohranjajo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. V Nemčiji pogosto pozabimo, da je poleg dela treba tudi živeti. Tukaj sem to doživela drugače in to želim vzeti s seboj.
Iskreno se vam zahvaljujemo in vam v prihodnje želimo veliko uspeha ter vse dobro.
