Za industrijo in infrastrukturo je pot do podnebne nevtralnosti tlakovana s številnimi predpisi in obveznostmi. V takšnem okolju sta poglobljeno znanje o energetski učinkovitosti ter premišljen, na podatkih temelječ pristop k doseganju trajnostnih ciljev, izjemno dragocena.
Februarja 2025 je Evropska komisija predstavila Dogovor o čisti industriji oziroma sveženj ukrepov, s katerim naj bi EU naslovila tri pereče izzive: podnebne spremembe, konkurenčnost in odvisnost od ključnih surovin. Ključnega pomena pri tem je razogljičenje, saj naj bi strategija razogljičenja postala pomemben motor gospodarske rasti v Uniji. Dogovor o čisti industriji je tako gospodarski načrt, osredotočen na preobrazbo, v katerem so varstvo podnebja, krožno gospodarstvo in konkurenčnost združeni v celovito strategijo rasti. Še naprej pa veljajo tudi cilji Evropskega zelenega dogovora, s katerim si je Evropa zadala cilj, da svoje gospodarstvo razogljiči do leta 2050.
Izhodišče je preglednost podatkov
Obe evropski strategiji prinašata pomembne spremembe in predstavljata velik izziv za industrijska podjetja, ki morajo svoje proizvodne procese preoblikovati tako, da bodo bolj trajnostni ter izpolnjevali strožje okoljske zahteve. Izhodišče za to sta preglednost podatkov in izpeljava tehničnih ukrepov. Vedno večji pomen ima tudi sledljivost izpustov in porabe virov v dobavnih verigah. Poleg tega zahteve Direktive o poročanju podjetij o trajnosti podjetja obvezujejo k temu, da kakovostne in količinske kazalnike prikažejo na pregleden in preverljiv način. Za soočanje z naštetimi izzivi pa so pogosto potrebna vlaganja v nove tehnologije.
Podpora pri doseganju trajnostnih ciljev
"Svoje stranke spremljamo pri uresničevanju njihovih ciljev v skladu z evropskimi zahtevami. V tesnem sodelovanju z njimi pripravimo načrt razogljičenja in določimo, katere ukrepe je treba izvesti in s kakšnimi prioritetami. Temelj za to je premišljena in ciljno usmerjena zbirka podatkov," pojasnjuje Markus Bachl, vodja portfelja izdelkov za industrijski sektor pri Siemens Avstrija.
"Iz podatkov nastanejo informacije, iz informacij pa vrednost," Bachl ponazarja, kako analiza podatkov omogoča pregled nad porabo energije in s tem tudi nad izpusti CO2 ter razkriva šibke točke. Primeri tega so izračuni porabe energije v različnih stanjih stroja, s katerimi se ugotovi, koliko energije se dejansko porabi za proizvodnjo, ali pa primerjava porabe pri različnih serijah izdelkov. V načrt razogljičenja je vključeno tudi področje nabave energije.
Tretje ključno merilo za uspeh produkta
Poleg ogljičnega odtisa podjetij pa poznamo tudi ogljični odtis izdelka. Ta bi lahko poleg cene in zmogljivosti postal tretje ključno merilo za uspeh produkta. Vendar je izračun ogljičnega odtisa za posamezen produkt za proizvajalce pogosto zelo zahteven, saj večina izpustov CO2 ne nastane v tovarni, temveč v zapletenih dobavnih verigah.
Siemensova revolucionarna rešitev SiGREEN omogoča pregledno sledenje izpustom v proizvodnji. Z njegovo pomočjo lahko podjetja spremljajo podatke o izpustih v celotni vrednostni verigi in jih enostavno izmenjujejo s svojimi dobavitelji.
Siemens pa se osredotoča tudi na druge teme na področju trajnosti, za katere že ima ustrezne rešitve v svojem portfelju, kot so digitalni potni list izdelkov, programsko opremo za upravljanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah ter notranje ocenjevanje izdelkov.
Energetska sanacija stavb
Poleg industrije so prizadevanja EU za zaščito podnebja pomembno zaznamovala tudi energetsko in podnebno naravnano prenovo stavb. Pri stavbah je potencial za prihranek energije pogosto hitreje in enostavneje dosegljiv kot v industriji, saj so stavbe običajno manj kompleksne. Tudi tukaj je osnova vseh ukrepov energetski monitoring. "Pri tem merimo celotno porabo energije v stavbi in jo analiziramo – za vsak energent posebej, ne glede na to, ali gre za elektriko, plin, kurilno olje ali kaj drugega,« pojasnjuje Werner Kerschbaumer, strokovnjak za energetsko učinkovitost pri Siemens Avstrija. Nato lahko, podobno kot pri proizvodnih napravah, natančno določimo, kje in koliko energije se porabi, kje so možnosti za prihranek in katere naložbe so potrebne za izkoriščanje tega potenciala. To pa še ni vse: "Na podlagi analiz in predlogov lahko ponudimo tudi celovito izvedbo predlaganih ukrepov."
