Okolje

Vznemirljiva prihodnost

07/11/2017

Ta hip na svetu ni države, ki bi okolju prijaznim vozilom namenila toliko pozornosti in sredstev kot Nemčija, ki želi postati vodilna sila v razvoju električnih avtomobilov in z njimi povezane infrastrukture.

Za Nemčijo je avtomobilska industrija svéta. Njihova vlada vse napore preusmerja v čim hitrejšo opustitev vozil s pogonom na fosilna goriva. Projekta so se leta 2011 lotili izjemno velikopotezno, postavili so si cilj milijon električnih avtomobilov na nemških cestah do leta 2020. Raziskovanje potencialov baterij in razvoja učinkovitih polnilnic so postavili na prvo mesto. Vse z enim ciljem: postati tržni voditelj na področju e-mobilnosti.

Za kako resno napoved je šlo tedaj, pričajo številke. Takrat je bilo na cestah vodilne evropske gospodarske sile od skupaj 45 milijonov vozil zgolj 150.000 hibridov in 25.000 električnih vozil. Za izvedbo velikopoteznega načrta bi polovico od 1,2 milijarde evrov namenil državni proračun, polovica bi pa šla iz nemških avtomobilskih gigantov. In tako je tudi bilo. Nemci pri nakupu električnega avtomobila prejmejo 4.000 evrov, tisoč manj za hibrid.

Nemška kanclerka Angela Merkel je spomladi oznanila, da zadani cilj ne bo izpolnjen. Električnih in hibridnih avtomobilov je v Nemčiji vsega 25.000 več kot leta 2011. To ni nenavadno, saj se tudi program spodbud pri nakupu novega vozila ni prijel. Lani, v prvem mesecu od odprtja programa, so prejeli vsega 2.000 prošenj, številka pa je padala z vsakim mesecem.

Poleg nizkega dosega baterij, z redkimi izjemami škatlastega videza osebnih vozil in posledične splošne nepriljubljenosti okolju prijaznih vozil gre vzrok za nezanimanje iskati tudi v izvzetju priljubljenega Tesle iz programa subvencioniranja. Najvišja cena avtomobila za priznanje sofinanciranja namreč znaša 60.000 evrov, prav vsi modeli ameriškega proizvajalca pa se začnejo precej nad to ceno. Pri Tesli so se sprva pritožili, nato pa so se znašli tako, da so za svoj najcenejši model S opcijsko ponudili komfortni paket in prišli ravno pod mejno ceno.

A prihodnost, ki nas čaka na področju nemških nizkoogljičnih avtomobilov, je vznemirljiva. V naslednjih letih lahko pričakujemo razmah dovršenih, estetsko izpopolnjenih in visoko zmogljivih električnih vozil in hibridov. Mercedes-Benz je lani v Parizu pokazal enega od desetih prototipov EQ-ja, nove podznamke koncerna, ki jih bodo na trg poslali do leta 2022. Volkswagnov cilj je postati glavni na trgu e-avtomobilov s proizvodnjo milijona e-vozil do leta 2025. BMW, trenutno tretji po deležu električnih avtomobilov v svetu, bo poleg prenovljenih i3 in i8 ter e-izvedenk »običajnih« modelov do konca desetletja predstavil tudi električne MINI-je in terenca X3.

Kako zelo se Nemčija trudi za prehod na zelene tehnologije, priča tudi pozitivna zgodba Deutsche Posta. Ta se je dolga leta skušal dokopati do brezemisijskega električnega avtomobila. Do njega so po dolgem iskanju le prišli tako, da so kupili start-up, ki si je zamislil zdaj v rumeno preoblečenega StreetScooterja s prepoznavnim znakom roga nemške pošte. Nakup je preostale nemške avtomobilske koncerne tako razburil, da so drug za drugim nemudoma začeli napovedovati večdesetmilijonske investicije v okolju prijazno tehnologijo.

ANITA ANDRENŠEK