V znanju ostaja moč

Že od nekdaj je znanje pomenilo moč, ampak podjetja še nikoli niso bila tako ranljiva.

  • © AHK Slowenien

To je nočna mora vsakega direktorja: delavec zapusti podjetje in naslednji dan izginejo občutljivi podatki, dolgoletne stranke prekinejo sodelovanje in mu sledijo. Pogosto lahko uprava to samo nemočno opazuje in se sprijazni z izpadom prometa.

Že od nekdaj je znanje pomenilo moč, ampak podjetja še nikoli niso bila tako ranljiva. Demografske spremembe ne povzročajo samo tega, da zdaj cele trume delavcev, ki so bili rojeni v petdesetih in šestdesetih letih, odhajajo v pokoj s svojim, za posamezno podjetje specifičnim znanjem – zaradi njih je manjše tudi število morebitnih novih zaposlenih in tem je precej lažje menjati zaposlitve. Hkrati pa digitalizacija vsem svojim prednostim navkljub povzroča večjo ranljivost podjetij zaradi podatkov, ki so kot njihova DNK, pa tudi že nekaj časa lastnik podjetja ali direktor nima največ znanja med zaposlenimi.

Če zaposleni odide

Aktivno prebivalstvo v Nemčiji danes šteje okrog 40 milijonov, do leta 2040 pa bo to število padlo na 25 milijonov. Nedvomno bo narasel delež prebivalcev, starejših od 60 let. Kot je pokazala analiza družbe za podjetniško svetovanje Databyte, je približno 10 odstotkov od enega milijona direktorjev v Nemčiji starejših od 65 let. Tudi v Sloveniji so številke podobne. Po podatkih nemškega Ministrstva za gospodarstvo in energetiko več kot polovica malih in srednje velikih podjetij ne izvaja ukrepov za ohranjanje znanja delavcev, ki odidejo. Posledice tega so pogubne. 

Študije so pokazale, da lahko stroški, ki nastanejo, da neko podjetje nadomesti zaposlenega, dosegajo do 150 odstotkov njegove letne plače. Po eni strani pri tem nastanejo stroški za iskanje primernih kandidatov, po drugi strani pa traja v povprečju več kot tri mesece, da novi delavec začne delati, kot bi moral. V tem času je omejena tudi delovna sila sodelavca, ki ga uvaja. Celo po tem obdobju novi delavec le redkokdaj doseže raven znanja svojega predhodnika. Znanje v zvezi s podjetjem in stroko, ki ga pridobi dolgoletni sodelavec, je le v najbolj redkih primerih merljivo in transparentno. Odnosov s strankami in kolegi ni mogoče količinsko opredeliti. Dolgoletni delavci so zato zelo dragoceni, ker delajo brez motečega hrupa, ampak potem žal tudi povsem neslišno zapustijo podjetje z vsem svojim znanjem. Da bi podjetje preventivno storilo nekaj proti izgubi znanja in denarja, je priporočljivo, da uvede kulturo stalne izmenjave znanja. Posredovanje znanja mora biti prioriteta. Sem spada tudi to, da del nalog zaposlenih postaneta sestavljanje dokumentacije in aktualiziranje procesov ter da ustvarjamo okolje, ki je spodbudno za sodelovanje in navzkrižno usposabljanje, tako da prenos znanja lahko poteka čim bolj gladko.

Kot poudarja Miro Smrekar, direktor Adecca, dobro vodstvo »pravočasno poskrbi za sistem nasledstev, naredi primerno primopredajo in izhodni intervju ter seveda skrbi za zaželeno stopnjo fluktuacije s sistemi zadrževanja, vključevanja in zadovoljstva zaposlenih. Za ohranjanje znanja in informacij v podjetju pa poskrbi tudi s tehnološkimi sistemi upravljanja s strankami, arhivi in priročniki«.

Nevarnost od zunaj

Precej bolj nebogljena so podjetja, če se njihovo lastno znanje izgubi zaradi kaznivih dejanj. Že vsako drugo podjetje v Evropi je žrtev digitalnega gospodarskega vohunjenja, sabotaže ali kraje podatkov. Kot kažejo izsledki študije digitalnega združenja Bitkom, samo v nemški industriji to povzroči skupno škodo v višini približno 51 milijard evrov.

Pogostost kraje podatkov je že sama po sebi alarmantna, neuradne številke pa so še precej višje. Podjetja tovrstnih napadov pogosto ne prijavijo iz strahu, da ne bi to slabo vplivalo na njihovo podobo v javnosti.

Avtorica članka: Anne-Kathrin Velten

Nadaljnje informacije o tem, kako se podjetja lahko ustrezno začitijo, najdete v aktualni izdaji revije Ambition.

 

 

Nazaj