Nemška zvezna vlada je predlagala celovito strategijo za razvoj umetne inteligence (UI) in s tem si prizadeva za vodilno vlogo v svetu. Toda dejansko so ZDA in Kitajska že prehitele Evropo. Nemčija sama ne bo mogla biti kos mednarodni konkurenci. Njena dragocena partnerica bi bila lahko Slovenija. Navsezadnje bo odločilna skupna evropska strategija.
Diagnosticiranje in zdravljenje bolezni, robotski avtomobili, govoreči kuhinjski aparati in seveda avtonomne tovarne: možnosti uporabe umetne inteligence (UI) se zdijo neskončne. Kot ocenjuje podjetje PWC, se bo po zaslugi UI svetovni bruto domači proizvod do leta 2030 povišal za 14 odstotkov. Svetovalci iz podjetja Willis Tower Watson opisujejo UI kot »največjo makroekonomsko prenovo, kar jih je doživel svet«. Tista država, ki bo znala najbolj učinkovito uporabiti elektronske možgane, bo imela prednost pred drugimi. Po dolgem oklevanju namerava zdaj Nemčija kot največje evropsko gospodarstvo pospešiti razvoj UI. Zvezna vlada načrtuje, da bodo do leta 2025 za izvajanje te strategije na voljo tri milijarde evrov. Poleg tega obljublja, da bo to imelo spodbujevalni učinek na gospodarstvo, znanost in razvoj zveznih dežel. Prišlo naj bi do podvojitve sredstev in Nemčija naj bi postala vodilna lokacija za UI.
Strokovnjaki za digitalizacijo, kot je medpanožna organizacija Bitkom, kritizirajo finančno obljubo zvezne vlade in trdijo, da ta obljublja premalo. Dejansko se to zdi v primerjavi z milijardami, ki jih v ta namen investirajo v ZDA in na Kitajskem, kot da so nemški načrti skrčeni do velikosti, ki je komaj omembe vredna.
Uprava Šanghaja je na primer pred kratkim napovedala naložbe v projekte UI v višini 15 milijard ameriških dolarjev. DARPA, raziskovalna ustanova ameriškega obrambnega ministrstva, je objavila, da bo dve milijardi ameriških dolarjev namenila izključno za projekte UI v povezavi z vojaškimi in vesoljskimi projekti. To je samo manjši del strategij v zvezi z UI v obeh državah. Ob vsem tem pa je Nemčija ravno na področju temeljnih raziskav UI v dobrem položaju, vendar pa ima veliko težavo, ker se znanstveniki selijo drugam. V tujini jim ponujajo privlačnejše okvirne pogoje za delo. Zato naj bi z naložbami v višini treh milijard evrov, ki jih načrtuje zvezna vlada, ustvarili najmanj 100 novih profesorskih mest, ki bodo del novega programa za spodbujanje mladih znanstvenikov na področju UI. »Artificial Intelligence made in Germany« naj bi postala svetovno priznana označba kakovosti. Druga težava je vse večji razkorak med podjetji. Medtem ko so nekatera velika podjetja že precej napredovala pri razvoju, v Nemčiji večina drugih, zlasti mala in srednje velika podjetja, še nima strokovnega znanja o UI, četudi se zdi, da uporaba UI v njihovih panogahprinaša veliko novih možnosti ali da jo njihovi konkurenti že uporabljajo.
Jasno je, da Nemčija sama ne more postati vodilna sila na tem področju. Evropa mora v tekmi z ZDA in Kitajsko nastopiti s skupnimi močmi.
Preberite celoten članek v novi spletni številki revije Ambition, ki jo najdete <link sl infocenter ambition _blank>tukaj.