Ljubljana – 8. maja 2019 je Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK Slovenija) v okviru tiskovne konference predstavila rezultate raziskave o gospodarskem okolju v državah Srednje in Vzhodne Evrope za leto 2019. Raziskava je pokazala, da je Slovenija prepričljivo prekosila 14 držav Srednje in Vzhodne Evrope kot najboljša lokacija za raziskave in razvoj. Na področjih prilagodljivosti delovnega prava, stroškov dela ter davčne obremenitve podjetij, plač in dohodkov pa je država zasedla zadnje mesto.
Nemška podjetja po lastnih izračunih ustvarjajo skoraj 15 % prometa, predstavljajo 20 % celotnega slovenskega izvoza in zaposlujejo okoli 8 % vseh slovenskih delojemalcev. Dodana vrednost na zaposlenega je v povprečju 25 % višja od slovenskega povprečja in znaša 37.776 evrov. Območje Srednje in Vzhodne Evrope velja danes za Nemčijo za enega najpomembnejših gospodarskih prostorov, poslovnih partnerjev in destinacij za naložbe. Zato nemške zunanje gospodarske zbornice (AHK) od leta 2006 izvajajo skupno raziskavo o gospodarskih in naložbenih razmerah v državah Srednje in Vzhodne Evrope (MOE). Zadnja raziskava vseh nemških zunanje gospodarskih zbornic (AHK) je v 15 državah Srednje in Vzhodne Evrope potekala februarja 2019.
Raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) o gospodarskem stanju v Sloveniji za leto 2019 je pokazala, da je Slovenija prepričljivo prekosila 14 držav Srednje in Vzhodne Evrope kot najboljša lokacija za raziskave in razvoj. Tako Slovenija izpolnjuje vse pogoje za digitalno transformacijo in vpeljavo industrije 4.0 na vseh ravneh ter odpira nove možnosti za sodelovanje. V sklopu letne raziskave se ocenjujejo gospodarsko stanje, gospodarska politika, privlačnost za naložbe v Sloveniji in stanje na trgu dela.
Slovenija že več let velja za skrivni namig nemškim vlagateljem. Po besedah predsednice Slovensko-nemške gospodarske zbornice, Gertrud Rantzen, zaupa slovenskemu trgu 80 % nemških vlagateljev. Tako so prihodnje napovedi za naložbe nemških podjetij visoke. Največ naložb naj bi se zvrstilo na področju digitalizacije; za procese digitalizacije naj bi bilo v naslednjih treh letih namenjenih približno 130 milijonov evrov.
Kljub temu, da v Sloveniji trenutno vlada obdobje dinamične rasti, ki jo poganja izvozna dejavnost podjetij, pa se država še vedno spopada s številnimi izzivi. Gospodarske razmere niso idealne in številna področja so potrebna nujnih ukrepov. Med drugim je problem vedno večje pomanjkanje delovne sile, predvsem v proizvodni dejavnosti. Vzrok je ekspanzivna naložbena politika lokalnih podjetij in trend izseljevanja v druge evropske države. »Podjetja bodo zaposlovala manj kot v preteklih letih, a ne zato, ker ne bi potrebovala strokovnjakov, temveč ker jih primanjkuje!« je dejal Thomas Uihlein, član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in direktor Letalske akademije Fraport Slovenija d.o.o.
Ostaja tudi izziv na področju davčnega sistema. »Davčni sistem potrebuje fleksibilnost in spremembe, predvsem področje stroškov dela.« je dejala Valerija Špacapan Friš, Podpredsednica upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in direktorica podjetja Schenker d.d.
Slovenija še vedno ostaja prava izbira nemških podjetij in 80 % bi jih ponovno investiralo v Sloveniji. Vendar mora slovenska politika izvesti nujne strukturne reforme, s katerimi bi predvsem v EU dvignila konkurenčnost Slovenije in privlačnost za visoko kvalificirano delovno silo. Nemška podjetja v Sloveniji predstavljajo močan steber gospodarske rasti in znatno prispevajo k rasti slovenskega izvoza.
Rezultate raziskave o gospodarskem okolju v državah Srednje in Vzhodne Evrope za leto 2019 najdete <link fileadmin ahk_slowenien infocenter umfrageergebnisse konjunkturbericht_moe_2019_si__final.pdf _blank>tukaj.