15. januarja 2019 je v prostorih demonstracijsko-izobraževalnega centra Knauf Insulation (Knauf Insulation Experience Center) v Škofja Loki Slovensko-nemška gospodarska zbornica tradicionalno otvorila letni program aktivnosti projekta »Industrija 4.0« s tradicionalnim »Kick-Off srečanjem«.
Na dogodku je predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, Gertrud Rantzen, uvodoma predstavila rezultate raziskave na temo industrija 4.0, ki jo je zbornica izvedla ob koncu leta 2018. Rezultati kažejo na dobro osnovno razumevanje pojma industrija 4.0 v podjetjih v Sloveniji, izziv pa nastane na področju zavedanja o potrebi po merjenju izvajanja strategije na področju industrije 4.0. Na podlagi analize ankete lahko ugotovimo, da so razlogi predvsem na strani pomanjkanja znanja, kompetenc in usposobljenosti, nekoliko manj pa tudi na področju pomanjkanja finančnih sredstev. »Med izzive, s katerimi se srečujejo podjetja v Sloveniji na področju digitalizacije in implementacije industrije 4.0, sodi tudi pomanjkanje usposobljene delovne sile. Katere izkušnje bodo v prihodnje iskali delodajalci v potencialnih kandidatih za zaposlitev? Na to vprašanje bomo med drugim poskušali odgovoriti tudi v sklopu našega letošnjega programa Industrija 4.0,« je povedala predsednica in izpostavila, da je novost, katero letos uvaja zbornica, tudi mednarodno certificirano izobraževanje na področju industrije 4.0.
V sklopu okrogle mize so komentar na rezultate raziskave in svoja znanja ter izkušnje delili prof. dr. Dunja Mladenić, vodja laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, Tomaž Lanišek, direktor podjetja Kanuf Insulation iz Škofje Loke, Rok Koren, odgovoren za digitalizacijo in skrbnik ključnih kupcev v družbi Siemens Slovenija ter dr. Blaž Fortuna iz laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan in direktor Qlector.
»Prihodnost vidim v novih tehnologijah, ki jih še ni. Za dosego inovativnih tehnologij je potreben monitoring. Podjetjem, ki želijo napredovati na področju umetne inteligence svetujem, da neprestano zbirajo obstoječe podatke in določijo indikatorje za merjenje,« je dejala prof. dr. Mladenić, hkrati pa izpostavila, da morajo vodstveni kadri v podjetjih v svojih zaposlenih prepoznati potencial in ugotoviti, v čem so dobri. »Čeprav je pri umetni inteligenci veliko govora o robotih, mora ostati poudarek na človeku.«
Če želiš biti konkurenčen in celo pionir v industrijski dejavnosti, je potrebno slediti napredku in industriji 4.0, je izpostavil Tomaž Lanišek. »Pred letom dni, ko smo implementirali robote v našo proizvodnjo, smo imeli veliko težav z zaposlenimi, saj so imeli številne zadržke glede avtomatizacije. Danes predstavljajo roboti nepogrešljiv del v naši proizvodnji in opravljajo veliko rutinskih del.«
Sistematičen pristop na področju strategije industrije 4.0 v podjetjih je poudaril tudi Rok Koren: »podjetja morajo imeti do umetne inteligence celovit pristop: celostna analiza strojev, odnos med strojem in uporabnikom, določitev KPI-jev, analiza procesov itd. Pomembno je, da pristopajo korak za korakom.« Da je zelo pomemben del strategije industrija 4.0 v podjetjih zbiranje podatkov, pa je izpostavil dr. Fortuna. »Podjetja morajo začeti z analizo podatkov, ki so že zbrani, pri tem pa se morajo zavedati dolgoročnosti tega procesa.« Postopka razumevanja in merjenja podatkov se morajo podjetja torej lotiti postopoma in se naučiti, kako nadzorovati proces zbiranja podatkov, je še pojasnil.
Več o letnem programu in aktivnostih zbornice na temo industrija 4.0 preberite tukaj.