Vsekakor, in to hitreje, kot si mislimo! Pred časom je neki futurolog, ki se v svojih raziskavah osredotoča na avtomobilsko industrijo, pojav elektromobilnosti primerjal z aparatom za pripravo pokovke. Dolgo se s koruznimi zrni v olju ne zgodi nič, toda kar naenkrat počijo, se napihnejo in začnejo uhajati iz lonca. Trenutno lahko slišimo in vidimo šele nekaj »kokic«, vendar sem prepričan v pravilnost napovedi.
Naše veleposlaništvo je v minulih desetih mesecih testiralo vozne lastnosti vozila na električni pogon in je nad njim navdušeno. Kljub temu je diplomatsko električno vozilo še vedno posebnost na diplomatski sceni.
Vendar pa prehod na e-mobilnost spodbuja več dejavnikov – med drugim pritisk pomembnih trgov, predvsem Kitajske kot enega ključnih narekovalcev tempa. K temu zagonu seveda prispevajo tudi ustrezni predpisi EU. Poleg tega je treba omeniti tudi tehnološki razvoj in strmo padanje cen baterij v povezavi z ustreznim povečanjem zmogljivosti. Zdi se, da državne finančne spodbude, kot jih ima Nemčija, trenutno manj prispevajo k zagonu e-mobilnosti.
Odločilno bo, ali bodo proizvajalci avtomobilov ponudili družinam prijazne električne avtomobile s privlačnim dosegom po primerljivih cenah in ali se bo infrastruktura za polnjenje električnih vozil dinamično širila. Revolucija se ne bo zgodila sama od sebe, prehod na e-mobilnost namreč sovpada s tematiko avtonomne vožnje ter digitalnega mrežnega povezovanja individualnega in javnega prometa, s širitvijo t. i. »sharing economy«, kakor tudi s tematiko proizvodnje električne energije iz vetrne in sončne energije in s tem povezanimi vprašanji shranjevanja energije.
V tem kontekstu to za gospodarstvo prinaša izjemne priložnosti, a tudi tveganja. Priti prepozno pomeni zaostati in tega si ne moremo privoščiti. Kot akterji in tudi kot gledalci se nahajamo v izjemno napetem filmu z ogromnim dodatkom pokovke.
KLAUS RIEDEL, nemški veleposlanik v Sloveniji