Kamere prepoznajo prometni zamašek, še preden pride do zastoja, in preusmerijo promet. Smeti odpeljejo samo takrat, ko je smetnjak res poln. Senzorji zaznavajo onesnaženost zraka in potrese – mesto prihodnosti je inteligentno in optimalno povezano v omrežja. Metropole po vsem svetu tekmujejo za naziv pametnega mesta. Razlogi za to so različni, velik pa je tudi tržni potencial.
Brez zastojev med prevozom na delo in nazaj – v Hamburgu je to najbolje izvedljivo s podzemno železnico. Kdor nima postaje takoj pred vrati, se do nje pripelje s sistemom skupne uporabe koles ali avtomobilskih prevozov. Nadcestna železnica se poveže z ustreznimi ponudniki, da ustvarijo aplikacijo, ki potnikom pokaže, s katerimi prevoznimi sredstvi najlaže prispejo do določenega kraja. Cilj tega povezovanja je platforma, prek katere uporabniki lahko opravijo vse – od registracije do izvedbe in plačila. Hamburg se ima za pionirja na področju pametne mobilnosti v mestu, ki je optimalno povezano v omrežja. Semaforji komunicirajo in avtobusi jim naročajo zeleni val, ko se jim približujejo. Vsem drugim je namenjena programska oprema prometnega centra, ki določa, kdaj kateri semaforji preklopijo na zeleno. Kmalu bo to vedel tudi vsak voznik avtomobila, da bo temu lahko prilagodil svojo hitrost.
Hamburg je samo eno od mnogih mest, ki se nameravajo čim bolj povezati z raznimi omrežji, in optimalno usmerjanje prometa je samo en vidik pametnih metropol, v katerih prebivalce na vsakem koraku spremljajo kamere in senzorji. Te projekte velikega obsega razvijajo tako zaradi razvoja zasebnih podjetij kot tudi zaradi potrebe po reševanju ekoloških in ekonomskih težav. Naj občine še tako različno pristopajo k svojim iniciativam, cilj je po vsem svetu enak: ohraniti ali izboljšati kakovost življenja tudi ob naraščajočem prebivalstvu, demografskih spremembah in urbanizaciji. Čim več podatkov zberejo, tem bolj učinkovito je mogoče organizirati sobivanje velikih množic. Nemško zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave svoj pristop opisuje tako: »Uresničevanje mest prihodnosti, ki so CO2 nevtralna, učinkovita pri rabi energije in virov ter prilagojena podnebju.«
Evropa dela manjše korake
Naše predstave o pametnem mestu zaznamujejo ekstremni primeri, kot je puščavsko mesto Masdar City. Okolju prijazno mesto prihodnosti v bližini Abu Dhabija je bilo načrtovano na papirju. Toda stroški so ušli izpod nadzora, povpraševanja pa ni bilo. Danes se zdi kot mesto duhov. Podoben primer je Songdo v Južni Koreji. Tja se je možno vseliti že od leta 2007, ampak le malo ljudi je izbralo življenje pod nadzorom tehnologije. Zdaj jih tam živi 20.000, kamere in senzorji pa jih spremljajo vedno in povsod.
V gosto poseljeni Evropi mest ne gradimo na novo, ampak obstoječa mesta inteligentno opremljamo. Tudi zato so projekti manj obsežni, vendar pa se lotevajo pomembnih vprašanj. »Pametno mesto ne pomeni nujno, da je vse povezano z vsem,« je mnenje Nemške komisije za elektrotehniko, elektroniko in informacijsko tehniko. Mesta natančno preverjajo, katere omrežne povezave so smiselne. Vsak projekt je najprej velika naložba, prihranek pa se pokaže šele čez nekaj let. Zato so velike gradnje pametnih mest v Evropi večinoma vključene v raziskovalne projekte. Tako je družba Fraunhofer v okviru projekta Morgenstadt od leta 2011 analizirala že več kot 100 primerov s celega sveta in na osnovi tega ugotavlja, da je vsako mesto drugačno in mora vsako samo najti svojo pot za uvajanje ustreznih rešitev.
Paradna projekta sta špansko mesto Santander in nizozemska občina Eindhoven. Santander na atlantski obali velja za mesto, ki je v Evropi najbolje povezano v omrežja. Opremljeno je z 20.000 senzorji na cestah in vozilih, ki zaznavajo prosta parkirišča, pešce na pločnikih in polne smetnjake ali pa merijo onesnaženost zraka, padavine in gostoto prometa. Okrog 150.000 podatkov vsak dan priteka v informacijski sistem, ki voznike usmerja do parkirišč, poišče optimalno pot za odvoz smeti in ureja zalivanje parkov. Ulične svetilke se ugašajo same, aplikacije z obogateno resničnostjo pa na primer pokažejo, kateri muzej je odprt.
Kritiki pravijo, da v takšnih projektih s pomočjo tehnologije rešujemo težave, ki jih prej ni bilo. Dejansko je industrija tista, ki tako močno spodbuja idejo povezovanja vsega v omrežja. Po podatkih podjetniških svetovalcev Forst and Sullivan naj bi bil svetovni trg za pametna mesta leta 2020 vreden več kot 1,5 bilijona ameriških dolarjev. To privlači številna podjetja.
Manjši projekti v drugih mestih se precej bolj osredotočajo na dejanske težave. Tako na primer neko četrt Eindhovna s pomočjo sredstev EU opremljajo z različnimi senzorji. Pri tem 160 start-up podjetij dela na razvoju storitev, kot so fleksibilne storitve parkiranja. Takšni projekti, ki se gradijo od spodaj navzgor, imajo po mnenju družbe Fraunhofer obetavnejšo prihodnost kot pa velikanski projekti, ki jih načrtujejo od zgoraj navzdol. In vendar: »Vsako mesto je drugačno.«
Sicer je skoraj vsa področja javnega življenja možno povezati v omrežja in jih spraviti pod okrilje digitalne tehnologije, vendar se večina projektov loteva teme mobilnosti. Hamburška aplikacija za iskanje najboljše poti po mestu velja za vzorno. Ulična razsvetljava je prav tako v središču pozornosti, vsekakor tudi zato, ker je prek senzorjev na svetilkah možno zbiranje najrazličnejših podatkov. V tehnološkem parku Berlin Adlershof je novo inovativno podjetje ICE Gateway opremilo 160 uličnih svetilk z inteligentnimi funkcijami, kar je za laike nevidno. Namesto da bi v skladu s standardi EU samo zamenjali dosedanja svetila z diodami LED, so dodali še procesor strojne opreme, pomnilnik in module za brezžični internet, bluetooth in mobilno omrežje, vključno s SIM-kartico. Vsako svetilko je mogoče usmerjati posebej in to naj bi letno prihranilo do 80 odstotkov stroškov za energijo.
Tudi Ljubljana je že postavila temelje za razvoj pametnega mesta. Največji projekt poleg mobilnosti, platforma SmartIS City, je iniciativa za nadziranje vplivov na okolje in onesnaženosti zraka. Senzorji, ki so nameščeni na uličnih svetilkah – in sicer v nakupovalnem središču BTC merijo hrup, prašne delce v zraku in temperaturo –, te meritve posredujejo po brezžični internetni povezavi in tako mestu zagotavljajo bazo podatkov, ki naj bi pomagala pri sprejemanju ekoloških odločitev.
Upravljanje s podatki kot največji izziv
V ospredju vseh projektov je vodenje podatkov. V Nemčiji in Sloveniji je treba podatke obdelati v lokalnem okolju in nato se jih lahko posreduje samo v zakodirani obliki. Vsi se strinjajo, od družbe Frauenhofer do mesta Ljubljana, da izziv predstavlja varovanje osebnih podatkov, ne da bi pri tem ovirali pretok informacij. Pri tem bo dolgoročno najbolj konkurenčno tisto mesto, ki bo ravnalo najmanj omejevalno.
Več o prihodnosti pametnih mest lahko preberete v novi številki revije Ambition, ki jo najdete tukaj.