Novela Kazenskega zakonika (KZ-1E), ki je pričela veljati 2. julija 2017, prinaša spremembe zlasti glede kršitev temeljnih pravic delavcev, oškodovanja upnikov, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter terorizma.
V opisu kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev je izpuščena beseda »zavestno«, kar jasno izraža, da je omenjeno kaznivo dejanje mogoče storiti z eventualnim naklepom. Poleg tega je določena kvalificirana oblika kaznivega dejanja (tj. strožja oblika), če gre za kršitev pravic najmanj dvajsetih delavcev ali kršitev pravic v obdobju najmanj dveh let. Prav tako je zaostrena zagrožena kazen.
Eventualni naklep storilca po novi ureditvi zadošča za pregon kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Do sedaj sta morali biti omenjeni dve kaznivi dejanji storjeni naklepno, hkrati pa je moral biti pri storilcu vnaprej podan tudi kaznivi namen pridobitve koristi sebi ali drugemu (ali povzročitve premoženjske škode), ki je po novi ureditvi določen kot posledica.
Po novem je temeljna oblika kaznivega dejanja oškodovanja upnikov podana, če storilec s svojim dejanjem upnikom povzročil premoženjsko škodo v višini do 50.000 EUR, povzročitev velike premoženjske škode pa predstavlja kvalificirano obliko.
Druge novosti, ki jih prinaša novela, vključujejo opredelitev namena kaznovanja, možnost izgona tujca iz države, spremembe nekaterih kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom in uvedbo kaznivega dejanja potovanja v tujino z namenom terorizma. Pri kaznivem dejanju zlorabe osebnih podatkov pa novela uvaja kvalificirano obliko kaznivega dejanja, ki se nanaša na t. i. »revenge porn« – objavljanje posnetkov in sporočil s seksualno vsebino brez privoljenja posnete osebe.
Vir: Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o., Tel.:+386 8 205 21 11 | Fax: +386 8 205 21 10 | info@fpjr.si